Splošnega uspeha ne bo več

Vlada je prejšnji teden obravnavala predlog novel dveh šolskih zakonov, zakona o osnovni šoli in zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Ljubljana – Zakon o osnovni šoli bo na novo uredil in dopolnil cilje osnovnošolskega izobraževanja. Ena od novosti bo poučevanje še enega tujega jezika kot obveznega predmeta. Predlog zakona omogoča učencem, da izberejo izbirne predmete, brez omejitve glede na družboslovno-humanistični in naravoslovno-tehnični sklop, in da so, če obiskujejo glasbeno šolo, oproščeni sodelovanja pri izbirnih predmetih, če seveda tako želijo. Zakon bo omogočil šoli avtonomijo, da razporeja ure pouka znotraj enega razreda in šolskega leta samostojno, z nekaterimi omejitvami pri slovenščini, italijanščini in madžarščini, matematiki, tujem jeziku in športni vzgoji. Predlog zakona na novo ureja pravice do statusa učenca, ki se vzporedno izobražuje. Posebno mesto v predlogu zakona ima tudi poglavje o vzgojnem delovanju šole, ki šoli nalaga, da izdela lasten vzgojni načrt, pri tem pa zakon določi nekatere nujne elemente. Vzgojni ukrepi šole pa ne smejo posegati v pravice učencev. Predlog zakona na novo določa, da je možno prešolanje učencev tudi brez soglasja staršev, kadar učenec kljub vzgojnim dejavnostim in ukrepom ter individualnemu vzgojnemu načrtu krši šolske dolžnosti in odgovornosti. Spremembe bodo tudi pri ocenjevanju. Uredi se številčno ocenjevanje v drugem triletju, učiteljem in strokovnim organom šole pa se daje možnost, da odločijo o ponavljanju učenca v drugem triletju v okviru strokovnega odločanja, za kar ne potrebujejo soglasja staršev. Zakon tudi odpravlja splošen učni uspeh.

Drugi zakon, ki ureja financiranje šolstva, pa postopoma prinaša nov način financiranja. V skladu z zakonsko spremembo bo mogoče uvesti nov način financiranja postopno za vse srednje šole in višje strokovne šole do leta 2012, predlog zakona pa dopušča možnost, da se nova metodologija financiranja uporabi tudi za druge zavode. Zakon bo poenotil način financiranja programov zasebnih šol in omogočil nastajanje javno veljavnih programov zasebnih šol poklicnega in strokovnega izobraževanja. Med novostmi omenjajo tudi sofinanciranje podaljšanega bivanja učencev, ki bo v petem razredu stoodstotno, v šestem pa bi ga ne sofinancirali več. Predvidene so tudi novosti glede izobrazbe za strokovne delavce v šolstvu: kjer je dosedanji zakon predvidel univerzitetno visokošolsko izobrazbo, bo sedaj visokošolska izobrazba druge stopnje in naziv magister profesor. Nove bodo tudi nekatere rešitve na področju organizacijskih možnosti, dodatne pristojnosti sveta staršev, dodatno zaostreni pogoji za delo na vzgojno-izobraževalnih institucijah za storilce kaznivih dejanj, dodana pa je tudi določitev obveznosti vzgojno izobraževalnih zavodov v vezi s praznovanjem državnih praznikov, uporabo slovenske zastave in himne.