Začeli na vrhu

V soboto se je z nastopom skupine Katalena v sodelovanju z baletniki SNG Maribor pod vodstvom Edwarda Cluga in Valentine Turcu začel festival Carniola.

Festival Carniola, ki v Kranj že tradicionalno zadnjih nekaj let s »kulturno zabavo« prinaša poletje, se je letos začel na najboljši možni način. Na skoraj mesec dni dolgo pot smo se v soboto odpravili povsem z vrha. Vstop v »carniolizacijo« je bil namreč v znamenju dveh vrhunskih zasedb, ki sta tokrat prvič združila moči tudi v odrskem nastopu. Skupina Katalena že pet let postavlja na glavo vse teorije o tem, kako predstavljati slovensko ljudsko glasbeno izročilo. Več s svojim svojstvenim glasbenim izrazom so katalenci mnoge prepričali, da je etno »cool«. Prav tako drugačna sta v svojem plesnem ustvarjanju odlična mariborska baletnika Edward Clug in Valentina Turcu. Sodelovanje med skupino in plesalcema sicer sega že nekaj let nazaj, ko sta njihovo muziko plemenitila v dveh videospotih, tokrat pa so baletniki in glasbeniki moči združili tudi na odru. V slabih dveh urah smo slišali vokalno instrumentalni preplet skladb z vseh treh albumov Katalene, po uvodni Kolednici (skupaj s plesalci) so sledile njihove udarne, Dajte dajte, Lucija, Široko more i Dunaj, Bija je fantičec mlad, Zrejlo je žito, Rad imel bi (jabuko)… Nekatere izmed njih je začinila mednarodno zasnovana združba desetih mariborskih baletnikov in s tem glasbi dodajala še vizualni učinek. Pastirče mlado (sicer pesem za naslednjo ploščo) je bila v plesno glasbenem sožitju pravi balzam za človeška čutila. Občinstvo, ki je vseskozi primerno nagrajevalo dogajanje na odru, je v soboto namreč imelo izjemno priložnost svojo lastno zgodovino slišati in videti. Okusiti? Ma ja. Nedvomno je bil to prvi vrhunec letošnje Carniole, ki nam v prihodnje prinaša še nekaj skrbno izbranih koncertnih in gledaliških večerov (glej www.festivalcarniola.com) in kdaj v prihodnosti upajmo tudi brez dodatnih sporočil organizatorja tipa »v primeru slabega vremena …«. Ko bo prizorišče na Khislsteinu nekoč imelo streho, ne bo več strahu pred dežjem. Tokrat smo imeli srečo. Dvakratno.