Perunike

Junijski vrtovi so polni raznolikega cvetja. V tem času že občudujemo sadove svojega dela vjeseni, kar smo takrat posadili, sedaj najlepše cveti. Vsaj večina trajnic. Danes nekaj besed o perunikah, ki imajo tudi vse lastnosti dobrih trajnic, le sadimo jih nekoliko drugače, kot smo običajno vajeni. Saj veste, vsaka roža ima svoje muhe, ko jih presajamo: ali ne cvetijo prvo leto po presajanju, ali se nam ne primejo ... zelo občutljive pri presajanju so praproti, potonike, različne trave, tudi vrtnice ... Perunike presajamo po cvetenju, torej od junija do jeseni. Ločimo jih na čebulne in koreninaste, po cvetu pa na bradate in nebradate. Sorte, kamor sodijo bradate, imajo iz sredinske žile zunanjih cvetnih listov kocinasto izrastlino, to je značilno za naravno opraševanje. Imajo tudi korenike, zelo plitvo pod površino zemlje, ki so odebeljene in iz poganjkov rastejo vedno nove rastline. Tako se tudi hitro razraščajo. Perunike imajo rade sončna rastišča in propustna tla. Ne bodo vam rasle v senci in stalno mokrih predelih. V tem času jih z lopato privzdignemo in korenike razdelimo na manjše dele in naslednje leto jih boste imeli veliko več. Perunike, navadno so rumene barve, ki rastejo ob vodi, pa morajo imeti močvirno rastišče. Te imenujemo tudi sibirske perunike, ki jih najdemo po naravnih mokriščih. Pri nas jih je največ ob Cerkniškem jezeru, vendar rastejo pod drevesi, v polsenci. Ko pripravljamo poganjke za nadaljnje sajenje, liste prikrajšamo, enako tudi korenine, s končnim brstom. Izkopana je lahko tudi več časa, in ker ima v tem času dovolj moči, jih lahko posadimo tudi šele čez nekaj dni. Tako je primerna za transport po svetu, saj jih veliko tudi uvažamo iz južnih predelov Amerike in Avstralije. Ko sadike dobimo, jih najprej za nekaj časa potopimo v vedro vode, da se osvežijo in jih po sajenju zalivamo, dokler se ne razrastejo. Tako posajene vam bodo že naslednje leto obilno cvetele.

Vrt je v teh dneh dobro zalit. Deževje, ali vsakdanje obilne plohe, so tudi marsikje onemogočile, da bi ga malo dognojili. Treba ga je najprej okopati, odstraniti pleve in malo pognojiti, saj dež izpere hranilne snovi. Ker so gredice tudi zbite, je obdelovanje težje, zato je treba tla najprej zrahljati in prezračiti. Po tem vam bodo sadike kar vidno napredovale, vsaj zelenjava: kumare, paradižniki, jajčevci, paprika, tudi zgodnji radič, če vam že dela glavice, seveda pa tudi vse sadike rož, ki vam cvetijo čez poletje.

 

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 07:00

Slovensko planinstvo po svetu

Slovensko planinstvo na tujem je tema strokovne konference, ki jo bo Svetovni slovenski kongres od 26. do 29. junija pripravil v prostorih Triglavskega narodnega parka na Bledu in v drugih gorenj...

Objavljeno na isti dan


Preddvor / nedelja, 1. december 2019 / 22:16

Še naprej v domski kuhinji

Poročali smo že o nameri Doma starejših občanov Preddvor v Potočah, da domsko kuhinjo odda zunanjemu izvajalcu. Tokrat smo poiskali nekaj odzivov.

Domžale / nedelja, 1. december 2019 / 22:15

Očistili so razbremenilne kanale Pšate

Domžale – Občina Domžale je skupaj z direkcijo RS za vode v okviru protipoplavnih ukrepov uredila dva razbremenilna kanala Pšate, ki sta bila že polna mulja.

Kamnik / nedelja, 1. december 2019 / 22:15

Proračun skozi prvo sito

Občina Kamnik bo imela prihodnje leto na razpolago dobrih šestindvajset milijonov evrov, od tega približno pet milijonov za investicije.

Kronika / nedelja, 1. december 2019 / 22:13

Strokovno so ju obvladali

Kranj – Šele z uporabo prisilnih sredstev so kranjski policisti v torek popoldan uspeli umiriti vinjena moška, ki so ju obravnavali zaradi suma vandalizma. Policisti so namreč predhodno prejeli pri...

Slovenija / nedelja, 1. december 2019 / 22:12

Belokranjec v vesolju

Prav je, da se v našem razgledovanju po svetu spomnimo tudi katerega od naših rojakov, ki so se prebili v vrh svetovne znanosti. Tak je elektroinženir Anton Mavretič (1934–2019), Belokranjec, ki je 21...