Tragična smrt Rudolfa Dolinarja

Besedilo: Peter Dolinar
Kategorija: GG Plus / petek, 15. junij 2007 / 06:00

V petek, 8. junija, je minilo sedemdeset let od tragične smrti akademika Rudolfa Dolinarja iz Lučin, ki se je udeležil študentskih demonstracij proti Živkoviću.

Rudolf Dolinar je bil rojen 11. aprila 1914, kot drugi izmed desetih otrok, v Lučinah nad Poljansko dolino. Leta 1934 je z odliko maturiral na Državni klasični gimnaziji v Ljubljani, v jeseni istega leta pa je postal študent filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član Jugoslovanskega katoliškega akademskega društva Danica. V času svojega študija je stanoval v Oražnovem domu, kjer je med študenti veljal za mirnega in razgledanega fanta.

Politično ozadje

Po padcu Jevtićeve vlade je vstopil junija 1935 v novo vlado dr. M. Stojadinovića voditelj Slovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec. Poleti 1935 je bila ustanovljena vsedržavna vladna stranka Jugoslovanska radikalna zajednica (JRZ), v katero je vstopila tudi SLS. Prejšnja kompromitirana vlada Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS) s protikatoliško in protislovensko politiko, ki jo je udejanjal režim Petra Živkovića v času šestojanuarske diktature (1929 – 1935), je prešla v opozicijo. Da bi oživili dejavnost JNS in se širše politično uveljavila v Sloveniji, kot tudi druge unitarne – nacionalne organizacije, je prišel s svojim spremstvom general Petar Živković v začetku junija 1937 v Slovenijo. Ker je ta politik med slovensko zavednimi študenti veljal za najbolj osovraženega, so se ob novici, da pride Živković v Ljubljano, združile katoliške in liberalne sile z namenom, da pripravijo velike demonstracije ter s tem pokažejo, kaj si Slovenci mislijo o njem. Tako so glavnega akterja nacionalne unifikacije in centralizma v Ljubljani 5. junija sprejeli z bučnimi demonstracijami.

Člani katoliških društev na ljubljanski univerzi so se posebej pripravljali na demonstracije, ki naj bi imele značaj obračuna med pripadniki Koroščeve JRZ in Živkovićeve JNS.

Ne le v Ljubljani, demonstracij proti Živkoviću so se 8. junija udeležili tudi v Mariboru, zatem pa z dvema avtobusoma hiteli proti Celju, kjer se je Živković sestal na konferenci s tamkajšnjim okrajnim vodstvom JNS. Toda pri Prihovi je skupina okrog 15 slovenskih privržencev Živkovića, nekateri med njimi so bili člani JNS, napadla avtobusa in študente demonstrante. V spopadu je bilo nekaj študentov lažje ranjenih, smrtno ranjen z vbodom z nožem v hrbet pa je v žitnem polju izkrvavel Rudolf Dolinar. Zločinsko dejanje je na sodni obravnavi na Okrožnem sodišču v Celju priznal član in odbornik Mladine Jugoslovanske nacionalne stranke Maribor.

Slovo od Rudolfa Dolinarja

Po množičnem slovesu v Slovenskih Konjicah so se od pokojnika poslovili tudi v Celju, nato pa še po vseh večjih krajih na poti do Ljubljane. Krsta s posmrtnimi ostanki je ležala v Akademskem domu, kjer so se od pokojnika poslavljale množice. Po poročanju takratnih časnikov se je od pokojnika poslovilo 20.000 ljudi. Žalni sprevod se je na dan pogreba vil izpred Akademskega doma na Kongresni trg pred Univerzo, nato v stolno cerkev, zatem pa k sv. Križu (Žale). Pogrebno slovesnost je vodil Lambert Erlich.

Množični pogrebni žalni sprevod v Ljubljani 12. junija s krsto, ovito s slovensko zastavo in venci s trakovi slovenskih barv, prisotnost pri pogrebnem obredu v stolnici dr. Antona Korošca, dr. Mihe Kreka, dr. Marka Natlačna, rektorja Univerze, župana Ljubljane Jura Adlešiča itd. in pokop pokojnega Dolinarja so izzveneli v veliko manifestacijo katolištva in slovenstva. Večina takratne slovenske javnosti, ne glede na politični tabor, razen privržencev JNZ, so pokojnega Rudolfa Dolinarja razglasili za narodnega mučenika. Taki so bili med drugim tudi naslovi v časnikih in na spominskih razglednicah.

Madež krvi, ki je z Dolinarjevo smrtjo padel na Živkovićev pohod po Sloveniji, je močno odjeknil tudi v Beogradu in drugih predelih Jugoslavije, obenem pa postal močan argument takratne politike v boju proti nacionalističnim težnjam Živkovića in njegovih pristašev.

Rudolf Dolinar je pokopan na Žalah, grob je obeležen s spomenikom iz domačega rezanega kamna, ki ga krasi bronasti relief angela smrti, ki se spušča k mladeniču. Bronasti relief je delo akademskega kiparja Franceta Goršeta. Spomenik so postavili ob tretji obletnici smrti, leta 1940.