Ali modri in zeleni angeli res izgorevajo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 15. junij 2007 / 06:00

Nedavno tega smo v uredništvo dobili anonimno pismo "obiskovalca Centra slepih in starejših v Škofji Loki", ki kot katastrofalne ocenjuje razmere v tem domu. Prejeli pa smo tudi anonimni klic ene od zaposlenih, ki potrjuje navedbe.

V pismu piše, da so se razmere v zadnjih štirih letih občutno spremenile na slabše, medicinsko osebje je preutrujeno, saj takšnega delovnega tempa ne zmore niti robot, sestre in bolničarke so dobesedno izmučene in izgorele. Vse več je bolniških odsotnosti, odlično negovalno osebje pa zapušča Center slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki in odhaja v boljše službe z lažjimi delovnimi razmerami in tudi prijaznejšim odnosom vodstva. Po zapisu anonimnega obiskovalca je zadnje leto dalo odpoved trinajst ljudi. Domnevno katastrofalne razmere zaposlenih, ki izgorevajo na delu, vplivajo tudi na počutje in zadovoljstvo stanovalcev, zlasti povsem negibljivih, ki so popolnoma odvisni od »modrih in zelenih angelov«, se pravi medicinskih sester in bolničark.

»V našem domu prebiva 212 starejših ljudi, zanje pa skrbijo 104 zaposleni. Le v zdravstveni negi je zaposlenih 61 ljudi, čeprav nam normativ dopušča le 46,2 zaposlenega, toliko nam jih tudi prizna in plača zdravstvena zavarovalnica, medtem ko moramo presežek zaposlenih nad normativi pokrivati iz lastnih prihodkov,« nam je povedala direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka Stanka Vauh, ko smo obiskali dom in poizvedovali, v kolikšni meri držijo navedbe iz anonimnega pisma. »Delo zdravstvenih tehnikov in bolničark je težko, naporno tako fizično kot psihično, kar kot direktorica te ustanove spoštujem. Za olajšanje dela našega osebja smo nakupili tudi razne aparature, denimo posebne dvižne banje, dvigalo za kopalno kad, s čimer si bolničarke pomagajo pri kopanju stanovalcev, delo jim lajšajo razni invalidski pripomočki, vozički in podobno, da je lažje tako zaposlenim kot stanovalcem. Z rednimi izobraževanji delavce tudi usposabljamo za pravilno negovanje in če se navodil držijo, lahko sami sebe ustrezno obvarujejo.« Stanka Vauh na očitek, da sestre in bolničarke izgorevajo zaradi pomanjkanja osebja, odgovarja, da jim kadra po normativih ne primanjkuje. Pove pa, da so normativi, ki jim jih predpisuje zdravstveno zavarovanje, v resnici neživljenjski.

Težko in premalo plačano delo

Na oddelku s povečanim nadzorom živi 22 stanovalcev z demenco, v dveh negovalnih oddelkih imajo po 35 nepomičnih stanovalcev; delež stanovalcev, ki potrebujejo še več nege, se vse bolj povečuje. Stanka Vauh pravi, da bi si tudi zaradi tega dejstva želela, da bi jim bili kadrovski normativi bolj naklonjeni, saj njihovi stanovalci poleg strokovne nege potrebujejo tudi pozornost in pogovor. Ali njihovo osebje res množično zapušča dom in odhaja v »boljše« službe? Po besedah Stanke Vauh so center letos sporazumno zapustili dva zdravstvena tehnika in ena bolničarka, ena delavka zaposlena za določen čas, dve delavki pa sta se upokojili. Strinja se, da je delo teh ljudi težko, ob tem pa tudi premalo cenjeno in plačano, toda plačujejo jih po kolektivni pogodbi, ki velja za zaposlene v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, z vsemi dodatki in nadomestili za nedeljsko in praznično delo.

Diplomirana medicinska sestra Marinka Kozjek, ki v domu dela deset let, je prepričana, da medicinsko osebje za stanovalce dobro skrbi, drži pa, da domovi postajajo podaljšana roka bolnišnic in zato vse več stanovalcev potrebuje veliko nege in pomoči. »Normativi so vedno slabši, delo je fizično in psihično naporno, zahteva tudi veliko timskega dela. Zaposleni se trudimo, da vsega tega stanovalci ne bi občutili. Če imaš svoje delo rad, vsi ti napori niso pretežki,« je prepričana Kozjekova. Zadovoljstvo stanovalcev ugotavljajo na rednih ponedeljkovih sestankih, kjer izvedo pohvale in pritožbe, nedavno tega pa so med njimi izvedli tudi anketo, v kateri jih je večina pohvalila delo zdravstvene nege. Imajo tudi sestanke s svojci, njim pa je namenjena tudi skrinjica pritožb in pripomb, v kateri pa je bilo zadnje čase le eno pismo, ki so ga upoštevali in odpravili napake. Po besedah Stanke Vauh pa imajo stanovalci v primeru nezadovoljstva na voljo več pritožbenih poti, o čemer jih obveščajo na različne načine.