Svetnik z veliko življenjske volje
Aleksander Ravnikar, mestni svetnik - Njegov življenjski moto: Per aspera ad astra - skozi trnje do zvezd.
Občinski svetnik SD-ja, Aleksander Ravnikar, je svojo pot v svetu politike začel zelo zgodaj, tako rekoč že v osnovni šoli, ko je bil načelnik in predsednik pionirskega odreda. »Pot me je vodila na različna mesta, bil sem predsednik mladinske organizacije in član Sveta šole na Gimnaziji v Kranju, vodil Občinski center klubov OZN, bil član Sveta za vzgojo in izobraževanje občinske skupščine. Poklicno sem začel kot predsednik komisije za mednarodne odnose v republiškem vodstvu mladinske organizacije. Po vojaščini me je pot pripeljala nazaj v Kranj, na mesto sekretarja na občinski skupščini; nekaj časa sem bil vodja splošne službe v Iskri Kibernetiki, od tam sem šel spomladi leta 1988 za podpredsednika republiške skupščine. Nato sem bil dolga leta v Iskri Commerce, kot pomočnik in namestnik direktorja, od leta 1994 pa direktor, tudi v časih težavnih postopkov prisilne poravnave, ki se je končala zelo uspešno, a je na žalost imela posledice za moje zdravje,« je razložil Ravnikar.
Preživel je infarkt in možgansko kap, a ga to ni zaustavilo. Sedaj dela kot direktor Ljubljanskih tržnic v Ljubljani. Delegat ali svetnik v najvišjih organih občine je že več kot dvajset let. Ves čas po osamosvojitvi je vodja svetniške skupine, po lanskih volitvah je spet postal vodja največje skupine svetnikov Socialnih demokratov z osmimi člani. »Imel sem občutek, da smo bili vselej v preteklosti cenjeni, ne pa vedno dobro sprejeti, ne glede na to, ali smo bili opozicija ali pa v poziciji. Zlasti z zadnjim mandatom sem zelo nezadovoljen. Svet Mestne občine Kranj nima programa, predlagajo mu nepripravljene stvari, slabo formulirane in zelo nedomišljene rešitve. Veliko je nepreciznosti, tudi nezakonitosti, da je prav groza. Na marsikaj opozorim in napišem amandmaje z najboljšim namenom izboljšati zadeve in zjezi me, ko kakšnega ne sprejmejo. Toliko bolj hudo mi je, ko se s slabimi in celo nezakonitimi akti kažemo pred Slovenijo,« je dodal Aleksander Ravnikar. Prisoten je še preveč znani »efekt valjarja«; preglasovanje za vsako ceno, pri čemer se grdo govori o tistem, ki na napako opozori in ne o tistem, ki bi jo moral popraviti, kar je zelo slabo za celotno občino. »Ena največjih slabosti je tudi, da iz velikih napovedi o projektnih in razvojnih programih ni nič. Podobno je s sprejemanjem pobud, če pridejo iz opozicije. Tako so mojo zelo upravičeno pobudo, da bi zagotovili vsaj del sredstev za tiste, ki bi se odločile za cepljenje zoper raka materničnega vratu, v županovi koaliciji zavrgli. To je ena najgrših izkušenj mojega mandata v občinskem svetu.«
Aleksander Ravnikar prosti čas izrabi predvsem za sprehode s psom in za telovadbo, saj je to zelo priporočljivo za njegovo zdravje. Ima tudi veliko družino s tremi že odraslimi otroki.