Vrtnice svoja srečanja začnejo s pesmijo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / sreda, 30. maj 2007 / 06:00

Na škofjeloškem območju v okrilju Rdečega križa deluje šest skupin starih za samopomoč. Najmlajše so Vrtnice, a le po obdobju delovanja, povprečna starost udeleženk je sicer kar 79 let. Tedenska srečanja ohranjajo mladost njihovega duha.

Škofja Loka - V času, ko se vsepovsod po Evropi prebivalstvo stara, zaradi nižje rodnosti in daljše življenjske dobe pa je delež starejših vse večji, se staranje kaže kot neželeni proces, starost pa kot obdobje pešanja, odvečnosti, odsluženosti, družbenega bremena. Ob družbenih vrednotah, ki starosti in starim ljudem niso najbolj naklonjene, se pogosteje zastavljajo vprašanja o aktivni vlogi starejših ljudi v družbi, o njihovem sodelovanju v družbenem življenju, o kvaliteti njihovega življenja, njihovi blaginji, pa tudi o odnosih z mlajšimi generacijami Letos so se tem vprašanjem podrobneje posvetili tudi ob tednu Rdečega križa. V tej organizaciji se s starimi ljudmi že več let sistematično ukvarjajo v skupinah starih za samopomoč. Na škofjeloškem območju je lani v šestih takšnih skupinah sodelovalo okoli sedemdeset udeležencev. Le lani so se sešli na 188 srečanjih, v njihovo delovanje je vloženih okoli osemsto ur prostovoljnega dela. Skupine vodijo prostovoljci, ki jih je za delo s starimi usposobila Zveza društev za gerontologijo in gerontogogiko. Ena takšnih prostovoljk je tudi Olga Bandelj, upokojena pedagoška delavka, ki dve leti vodi skupino Vrtnice.

»Prej je skupina delovala pod imenom Krizanteme, po nekajletnem premoru in zamenjavi nekaterih članic pa se dve leti srečujemo pod imenom Vrtnice. V skupini se druži devet članic, doma pretežno iz mesta Škofja Loka,« predstavi mentorica delo svoje skupine. »Enkrat tedensko se dobivamo na sedežu Rdečega križa. Cilja naših srečanj sta druženje in pogovor, saj starejšim ljudem navadno obojega manjka. Našim članicam ti dnevi veliko pomenijo, razbijajo jim osamljenost, dajejo priložnost, da si izmenjajo svoje izkušnje, da govorijo o preteklosti in jo povezujejo s sedanjostjo. Čeprav so naši pogovori videti spontani, delamo po programu, ustvarjalne delavnice so namenjene praznikom. Običajem, povezanih z njimi, namenjamo precej pozornosti. Pozorni smo tudi do osebnih praznikov. Veliko pojemo, s pesmijo začnemo vsako naše druženje. Za razgibavanje uma se igramo različne miselne igre. Karkoli vnesemo v naša srečanja, je lepo sprejeto. V dveh letih je iz naključno zbranih ljudi nastala prijateljska skupina. Smo kot razširjena družina, v kateri se vsi dobro počutimo.«

Stari ljudje naj ne bodo odveč

Povprečna starost Olginih Vrtnic je 79 let, najstarejša članica skupine Francka jih ima 91. Vitalnost mame Francke je vredna občudovanja, pravi mentorica Olga in pokaže čipkast izdelek, ki ga ji je prinesla v dar. Na lep majski dan, ko sva se srečali za pogovor, se je skupina sešla pod Homanovo lipo in uživala ob pogledu na veduto starega mesta. Njihova srečanja niso omejena zgolj na sedež Rdečega križa, čeprav se tam počutijo najbolj domače, včasih se odpravijo tudi kam drugam. Obiskale so že Bled, Brezje, Volčji Potok, muzej in nekaj drugih točk v Škofji Loki. Srečujejo se s skupino Zimzelen iz Železnikov. V začetku junija se vse skupine srečajo pri Sv. Andreju, zaključno srečanje pa je junija kar na Olginem domačem vrtu.

V Sloveniji deluje okoli štiristo takšnih skupin, ki vnašajo vsebino v življenja starih ljudi. Nekatere delujejo v domovih starostnikov, druge »na terenu«, kjer so bolj raznolike in pestrejše v medsebojnih odnosih, pravi Olga Bandelj. Čeprav je delo zaradi tega težje, pa je gotovo zanimivejše, dodaja mentorica, ki o srečanjih skupine vodi tudi fotokroniko. »Nič kaj rade se ne slikajo, vendar navsezadnje pristanejo, saj vedo, da bodo ti spomini ostali kasnejšim rodovom. S fotografijami smo napolnili že dva albuma.«

»Delovanje teh skupin se mi zdi zelo pomembno. Staranje prebivalstva postaja problematika vsega sveta, vse več starih ljudi pa pomeni, da je za to generacijo treba storiti več. Graditi bi morali na boljših medgeneracijskih odnosih, se zavedati izkušenj, modrosti, tradicije, ki nam jo lahko dajo stari ljudje. Članicam naše skupine veliko pomeni, ko obujamo preteklost in jih veseli, ko jo na poseben način povezujemo s sedanjostjo,« pravi Olga Bandelj, ki kot zelo dobro prakso ocenjuje tudi medgeneracijske tabore. Na njih se srečujejo stari in mladi, ki drug drugemu lahko veliko dajo.