Ko se tek in kolo združita

Besedilo: Janez Ferlic
Kategorija: Šport / sreda, 30. maj 2007 / 06:00

S kombinacijo tekaškega in kolesarskega treninga bomo vstopili v duatlon, disciplino, ki je nekakšna predpriprava, preden se podamo v vznemirljivi svet triatlona.

Prav čas, ki ga moramo nameniti treningu duatlona, je ponavadi tisti, zaradi katerega mnogi ne uspejo sestaviti kakovostnega programa treninga. Če bomo hoteli zgolj za zabavo nastopiti na kakšnem duatlonu, niti ne bo problema, za bolj resno ukvarjanje pa si je potrebno rezervirati dovolj časa tako za kolesarski kot tekaški del celotnega treninga. V duatlonu ponavadi ostanejo tudi tisti, ki jim plavanje dela preglavice in tako ne računajo na uspešen nastop na triatlonu.

Običajni duatlon je sestavljen iz petkilometrskega teka, tridesetkilometrskega kolesarjenja in spet petkilometrskega teka. Za tovrstno disciplino bomo časovno porabili približno toliko kot za polovično maratonsko razdaljo (21.097 metrov). Potem poznamo še dolgi duatlon, kjer se kolesarska razdalja poveča na štirideset kilometrov, v novejšem času pa postajajo (predvsem v tujini) popularni ultradolgi duatloni. Eden takih je Powerman v Zofingenu v Švici, kjer je najprej potrebno preteči 7,5 kilometra, nato po gorskih cestah prekolesariti 150 kilometrov in nato še 30 kilometrov preteči po planinskih poteh. Prava disciplina za tiste jeklene.

Osnovni trening duatlona je zasnovan vzdržljivostno (aerobno) in pri prvih korakih v svetu duatlona zagotovo ne bo odveč kakšen nasvet izkušenega tekmovalca z daljšim tekmovalnim stažem. Poznamo primere, ko so se tekači podali na duatlone, ker so več vadbe namenili kolesarjenju po kakšnih rehabilitacijah tipičnih tekaških poškodb in takrat kolesarski trening služi kot sredstvo okrevanja. Potrebno je pravilno razporediti obseg treniranja, ki je ločen na tekaško in kolesarsko vadbo.

Koliko bo odvisno od vaših ambicij in zavzetosti za vadbo. Treniranje nam bo vzelo tisti lepši del prostega časa in bo izključno koristilo. Zgolj za užitek in sprostitev bo verjetno dovolj že kakšnih 5 ur tedenskega treninga, pri čemer moramo vedeti, da je trening kolesarjenja obsežnejši. V enem dnevu lahko opravimo obe enoti treninga (porabimo več časa), lahko pa po tekaškem treningu naslednji dan opravimo trening kolesarjenja in takemu režimo sledimo dan za dnem. Ob vsem treningu seveda pomembno vlogo igra tudi počitek.

Kako p(ostati) hiter?

Mišice se na kolesu nenehno krčijo in zato pri teku nismo najbolj hitri. Znano je, da npr. boljši kolesarji niso hitri tekači po ravnem, dobro tečejo le navkreber, kjer bolj pridejo do izraza kolesarska mišična vlakna. Naš zelo dober kolesar Simon Alič odlično nastopa na gorskih tekih prav zaradi svoje moči, ki jo potrebuje na zelo strmih odsekih. Da bomo ostali hitri tudi v teku po ravnem, bo potrebno več kolesariti po ravnem z visokimi obrati in po kolesarskem treningu redno raztezati mišice, odveč pa ne bo niti kakšna masaža. Dobro dodatno sredstvo treninga je tudi t.i. atletska abeceda. To so razni poskoki, kjer razvijamo specialno telesno moč ter eksplozivnost in odrivnost. Vendar pa naj ta trening ne bo obsežen in dolgotrajen, saj se možnost poškodb ob pretirani vadbi hitro poveča.

Dobro aerobno osnovo bomo pridobili že s kolesarskim treningom in tako bo pri teku potrebno skrbeti za ohranjanje hitrosti. Primerni treningi bodo tempo teki, teki z izmenljivo hitrostjo (fartlek teki) in regeneracijski teki za sproščanje in obnovo celotnega organizma.