Predvojna zgodovina letnih olimpijskih iger
V antičnih Atenah so bile leta 1896 prve igre moderne dobe.
Leta 1896 so bile v Atenah prve olimpijske igre moderne dobe. Na njih so tekmovali samo moški, udeleženci pa so prihajali iz štirinajstih držav. Skupno je sodelovalo 241 športnikov, ki so se merili v devetih panogah na 43 tekmovanjih. Največ predstavnikov so imeli Grki, Nemci in Američani. Ameriški tekmovalec v troskoku James Connolly se je 6. aprila vpisal v zgodovino, saj je postal prvi olimpijski zmagovalec. Prebivalci Aten so igre spremljali z velikim navdušenjem. Domači junak je bil 24-letni pastir Spiridon Louis, ki je v prestižnem maratonskem teku prevzel vodstvo štiri kilometre pred ciljem in na veliko navdušenje sto tisoč ljudi zmagal s prednostjo sedmih minut pred zasledovalci. Louis se je za nagrado lahko zastonj bril do konca življenja. Na igrah so podeljevali medalje le za prva mesta.
V Parizu so leta 1900 potekale naslednje letne olimpijske igre. Igre so bile v sklopu velike svetovne razstave v Parizu, razvlečene so bile čez skoraj pol leta. Sodelovalo je 997 športnikov iz 24 držav, ki so tekmovali v 18 športih na 95 tekmovanjih. Prvič so nastopile tudi ženske, bilo jih je 22. Prva olimpijska zmagovalka je postala Charlotte Cooper iz Velike Britanije, ki je slavila v tenisu. Med junaki iger velja izpostaviti Američana Alvina Kraenzleina, ki je slavil kar na štirih atletskih preizkušnjah. Njegov rekord s štirimi posamičnimi zmagami v atletiki velja še danes.
Igre leta 1904 so potekale v St. Louisu in so trajale skoraj pet mesecev. Na 91 tekmovanjih v 17 športih je sodelovalo 645 športnikov iz 12 držav. Tekmovalo je le šest žensk. Prvič pa so podeljevali tudi zlate, srebrne in bronaste medalje. V več kot polovici tekmovanj so nastopali samo Američani. Za eno izmed najnenavadnejših zgodb je poskrbel Američan George Eyser, ki je osvojil šest odličij v gimnastiki, čeprav je nastopal z leseno nogo.
London je bil gostitelj iger leta 1908, ki se jih je udeležilo 2.008 tekmovalcev iz 22 držav. Nastopili so v 22 panogah na 110 tekmovanjih. Igre je odprl kralj Edvard VII., prvič pa so uvedli tudi mimohod držav na stadionu v Shepheerd's Bushu, ki je sprejel blizu sto tisoč gledalcev in je bil zgrajen posebej za olimpijske igre. Lokostrelca William in Charlotte Dod sta z medaljama v lokostrelstvu postala prva brat in sestra z odličjema na igrah. Šved Oscar Swan je pri 60 letih postal najstarejši olimpijski prvak, zmagal je v streljanju divjadi s samo enim strelom.
Leta 1912 so olimpijske igre potekale v Stockholmu, ki je gostil 2.407 športnikov iz 28 držav. Tekmovanja so potekala v 14 športih, športniki pa so se pomerili na 102 tekmovanjih. Prvič so elektronsko merili tekaške dosežke in pregledovali fotofiniš. Premierno je bil v programu moderni peteroboj, ženske so prvič tekmovale v plavanju in skokih v vodo. Prvič so nastopali tekmovalci iz vseh petih celin. Cestna dirka v kolesarstvu je bila najdaljša v olimpijski zgodovini, saj je bila dolga kar 320 kilometrov. Polfinalni dvoboj v rimsko-grškem slogu rokoborbe v poltežki kategoriji med Rusom Martinom Kleinom in Fincem Alfredom Asikainenom je trajal neverjetnih 11 ur. Med slovenske kolajne štejemo tudi srebrno odličje Rudolfa Cvetka v moštveni tekmi v sabljanju, ki je nastopal za Avstro-Ogrsko.
Igre leta 1916 bi morale biti v Berlinu, vendar so bile zaradi 1. svetovne vojne odpovedane. To je bil velik udarec za eno glavnih olimpijskih načel, ki pravi, da se med igrami prekinejo vsi vojaški spopadi.
Prve igre po koncu vojne so bile izvedene v Antwerpnu. Leta 1920 je na njih sodelovalo 2.626 tekmovalcev iz 29 držav, merili pa so se v 22 športih na 154 tekmovanjih. Na igrah je prvič prisegel športnik, uvedli pa so tudi olimpijsko zastavo s petimi krogi, ki, po ideji barona de Coubertaina, simbolizirajo vse celine. Spustili so tudi množico belih golobov kot simbol miru. V ženskem plavanju je Američanka Ethelda Bleibtrey zmagala na vseh treh preizkušnjah, skupno s predtekmovanji je nastopila petkrat in vsakič odplavala svetovni rekord. Slovenijo je zastopal nogometaš Stanko Tavčar, ki je igral za novonastalo jugoslovansko državo. V Tavčarjevem edinem nastopu na igrah je Jugoslavija kar z 0:7 izgubila s Češkoslovaško.
Igre leta 1924 so bile znova v Parizu. 126 tekmovanj v 17 športih je gostilo 3.089 športnikov iz 44 držav. Igre si je ogledalo kar 625.000 gledalcev. Z iger je poročalo več kot tisoč novinarjev. Vsi športniki so stanovali v improvizirani olimpijski vasi, za potrebe olimpijskih iger so zgradili majhne lesene hišice. Nastopilo je 10 slovenskih športnikov, glavna zvezda je bil legendarni telovadec Leon Štukelj, ki je zmagal v prestižnem mnogoboju in na drogu. Slovenski olimpionik je v svojem prvem nastopu na olimpijskih igrah za 17 tisočink točke v mnogoboju ugnal Čehoslovaka Roberta Pražka.
Amsterdam je gostil igre leta 1928, ki se jih udeležilo 2.883 športnikov iz 46 držav. Merili so se v 14 športih, na 109 tekmovanjih. To so bile zadnje igre, ki so potekale v popolnem svetovnem miru, naslednjih 20 let je bil svet vedno v napetosti. Država ni hotela prispevati dovolj denarja, zato so začeli tržiti pravice za fotografiranje in prepovedali vstop s fotoaparati. Prvič je zagorel olimpijski ogenj na vrhu velikega stolpa na stadionu. Jugoslavija je osvojila po eno zlato in srebrno odličje ter tri bronaste kolajne. Leon Štukelj je bil zlat na krogih, medtem ko je bil v mnogoboju in ekipno tretji. Jugoslavijo je zastopal skupaj z Josipom Primožičem, Antonom Malejem, Edvardom Antosiewiczem, Borisom Gregorko, Janezom Porento in Stanetom Dergancem.
Leta 1932 so bile igre v Los Angelesu. Sodelovalo je 1.332 športnikov iz 37 držav. 117 tekmovanj je potekalo v 14 športih. To so bile prve igre, ki so trajale 16 dni, kot je v navadi od takrat dalje. Moški športniki so stanovali v olimpijski vasi, ženske pa v luksuznem hotelu Chapman Park. Pri podelitvi medalj so prvič začeli dvigovati zastave za zmagovalno trojico, zmagovalcu v čast so zaigrali državno himno.
Berlin je igre gostil leta 1936, na njih pa je sodelovalo 3.963 športnikov iz 49 držav, ki so tekmovali v 19 športih na 129 tekmovanjih. Nemški kancler Adolf Hitler je odprl igre in jih izkoristil za promocijo ideje o veliki Nemčiji. Prvič so olimpijski ogenj zanetili v Olimpiji in ga s štafetnim tekom mnogih znanih osebnosti prenesli do Berlina. Baklo je nosilo tri tisoč ljudi, prepotovala je sedem držav. Prvič je bila prisotna tudi televizija, po Berlinu so postavili 25 velikih ekranov, ki so oddajali sliko s tekmovališč. Prodali so kar štiri milijone in pol vstopnic. Daleč največji junak iger je bil Američan James Cleveland ''Jesse'' Owens, ki je osvojil štiri zlate kolajne. 13-letna Američanka Marjorie Gestring je postala najmlajša olimpijska zmagovalka v zgodovini, ko je zmagala v skokih v vodo z deske. Iz Slovenije so poleg telovadcev tekmovali tudi atleti in plavalci. Leon Štukelj je pri 37 letih osvojil zadnjo olimpijsko medaljo, srebrn je bil na krogih.
Druge olimpijske igre, ki zaradi vojne niso bile izpeljane, bi morale biti v japonskem glavnem mestu Tokiu. Tokio je igre gostil 24 let kasneje. Zaradi 2. svetovne vojne so bile tudi olimpijske igre v Londonu odpovedane in preložene za štiri leta.