Dirka okoli Slovenije

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: Šport / sreda, 30. maj 2007 / 06:00

Med 10. in 12. majem je potekala prva mednarodna ultramaratonska dirka okoli Slovenije – DOS Extreme 2007. Start in cilj sta bila v Postojni. Premočno je zmagal Jure Robič, saj je na cilj je prišel več kot dve uri in pol pred Markom Balohom. Robič je s 1.146 kilometrov opravil v enem dnevu, 14 urah in 1 minuti. Povprečna hitrost zmagovalca je bila zavidljivih 30,1 km na uro. Tretje mesto je zasedel Avstrijec Christoph Strasser z zaostankom skoraj osmih ur. Skupaj so morali kolesarji premagati 12.000 metrov višinske razlike, vmes pa jim je bil tudi vzpon na Vršič.

Start dirke je bil v Postojni, v najvišje ležečem mestu v Sloveniji. Od tu je kolesarje pot vodila po pivškem podolju, skozi Pivko in po dolini reke Reke do Ilirske Bistrice. Sledil je krajši in ne preveč naporen vzpon do vasice Harije, čez obrobje Brkinov, do Podgrada. Del ceste do Kozine je bil večinoma ravninski, vse do Črnega Kala, kjer je kolesarje dočakal prvi daljši spust. Pod vasjo Črni Kal se je proga spustila do vasi Kubed, kjer jih je pričakala slikovita pokrajina in kar nekaj kratkih, a strmih vzponov po vasicah slovenske Istre. V Šmarjah so tekmovalci zavili proti hrvaški meji, vozili ob reki Dragonji, pot pa jih je, ob slovenski obali Jadranskega morja, peljala mimo znamenitih Sečoveljskih solin do Izole. Tu so se povzpeli do izolske bolnišnice, se spustili do Kopra, potem pa se čez Črni Kal in Divačo vračali proti notranjosti. Naprej je bila proga speljana mimo kobilarne Lipica, do Sežane, preko Krasa in skozi čudovite stare kraške vasi, vse do Nove Gorice. Nekaj pred Ajdovščino, v vasi Cesta, so kolesarji zapustili magistralno cesto, pred njimi pa bo naporen vzpon na Lokavec in čez Predmejo, preko Črnega vrha in Godoviča do Idrije. Po vožnji od Mosta na Soči so se kar nekaj časa vozili ob turkizni reki Soči, skozi vas Žaga do Trente, kjer jih je čakala »kraljevska etapa«. Vzpon na 1.611 metrov visok gorski prelaz Vršič je bil zahteven, poln strmih in kratkih serpentin in je bil tudi najvišja točka dirke.

Po spustu do zimsko športnega središča Kranjska Gora, so se tekmovalci do Jesenic vozili po gornjesavski dolini. Pod obrobjem gorskega masiva Karavank, skozi tipične gorenjske vasi, so prispeli do Tržiča in najprej do Golnika, Cerkelj na Gorenjskem in Kamnika. Pred njimi je bil strm vzpon na prelaz Črnivec (904 metrov), kjer se svet prevesi na štajersko stran. Vožnja skozi Šoštanj, Velenje, Mislinjo in Slovenj Gradec, ni bila prenaporna, tekmovalci pa so sledili toku reke Drave, vse do predmestja štajerske prestolnice, Maribora in Kamnice, kjer so zavili na lokalne ceste in se preko mnogih strmih gričev, posejanih z vinogradi, povzpeli na Šentilj, neposredno do meje z Avstrijo. Na najbolj severni točki dirke je sledila vožnja skozi Gornjo Radgono in Radence, zatem pa preko panonske ravnice, skozi Prekmurje in Prlekijo, do Ljutomera in Ormoža. V Ptuju so kolesarji zavili proti slovenski vzhodni meji, skozi Majšperk in Rogaško Slatino pa so sledili štajerskim cestam, vse do Celja.

Z vožnjo so nadaljevali skozi center grofovskega mesta, naprej ob reki Savinji do Zidanega mosta, sledila pa sta Sevnica in Krško. Lepe in rahlo razgibane ceste so jih privedle na skrajni rob Slovenije, do Brežic, prekposavskih ravnic in gričev čez Kostanjevico do dolenjske prestolnice, Novega mesta. Tu je kolesarje čakal eden daljših, a ne tako zelo napornih vzponov čez Gorjance.Na Vahti se je pot prevesila v Belo krajino, deželo brezovih dreves. Metlika, Črnomelj, Kanižarica in spet v klanec, preko belokranjskih vasic ter v osrčje kočevskih gozdov. Iz Kočevja so se kolesarji peljali še do Ribnice, zatem pa se preko Sodražice povzpeli na Bloško planoto. Iz Nove vasi so se peljali mimo največjega presihajočega jezera v Sloveniji, do Cerknice, kraja pod goro čarovnic, Slivnico. Sledila je vožnja skozi Rakek in Unec, kjer so bili kolesarji že zelo blizu svojemu cilju. Čez most preko Unice in Planinsko polje, jih je pot peljala do Planine. Sledil je le še vzpon čez znamenite »Kačje ride« in čez Postojnska vrata, do cilja v Postojni!