Sedmica: Pegasta Sova

Besedilo: Marjeta Smolnikar
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Na sončni strani Alp se nekaterim vrstam sove slabo piše. Recimo, pegasti sovi. Medtem ko ni ta klatežka vrsta nočnih »intelektualcev« nikjer na svetu življenjsko ogrožena, je je pri nas le še za vzorec. Društvo za opazovanje ptic Slovenije je to dejstvo zaskrbelo in sprožilo je akcijo za višjo rodnost pegaste sove. Akciji se je pridružila Sova, se pravi, nacionalna obveščevalno-varnostna agencija, ki se ji zaradi znanih dogodkov piše približno tako slabo kot pegasti sovi. Če bo šlo še naprej tako, kot gre zdaj, bo namreč Sova zgubila vso kredibilnost in se bo lahko na koncu ukvarjala samo še z varnostjo pegaste sove.

Ne rečem, da se podrobnosti iz sicer hermetično zaprtih skrivnih obveščevalnih služb ne berejo kot napet roman, relevantnega nacionalnega problema pa v medijskih zgodbah, ki temeljijo na domnevah in dilemah, ne prepoznam. Nikakor ni vseeno, po katerih opravkih je na račun črnega Sovinega fonda v Slovenijo priletel indijski zdravilec; če je bil njegov obisk zasebne narave, bi ga moral plačati tisti, ki si ga je naročil, in domnevno si ga je naročil predsednik države Janez Drnovšek. Ampak, ta segment zgodbe o nacionalni varnostno-obveščevalni agenciji dosega raven političnega škandala, o katerem na koncu odločajo volivci, ne pa afere. Enako velja za vse druge do zdaj izpostavljene medijske domneve in dileme. Afera bi bila, če bi tisti, ki dogajanje spremljajo, dokazali, da si je Sova črni fond ustvarila, denimo, s prodajo zaseženih drog, s čimer se je, mimogrede, med drugim preživljala nekdanja Udba. Afera bi bila tudi, če bi bilo črno na belem dokazano, da je Sova tako ali drugače nadzorovala notranjepolitično sfero. Vendar, vsaj za zdaj zgodbice okrog Sove do sem ne sežejo.

V politični atmosferi, v kateri lebdimo, prepoznam eno samo pravo vprašanje: Do kod je navidezna afera ogrozila nacionalno varnost? Da je nacionalna varnost ogrožena, namreč ne dvomim. Ne gre samo za to, da kaos, ki je nastal, vpliva na delo uslužbencev in sodelavcev Sove. Enako pomembno je, da zaradi zadnjih dogodkov (po moji logiki) Sova zgublja kredibilnost in ugled v tujini, pri tujih varnostno-obveščevalnih službah, s katerimi je do zdaj uspešno sodelovala v boju proti organiziranemu kriminalu in mednarodnemu terorizmu (in od katerih prejema pomembne informacije o naši notranji varnosti). Pri tem naj spomnim, da so se vrata Evropske zveze in Nata Sloveniji odprla tudi zaradi mednarodnega ugleda in kredibilnosti Sove.

Ne glede na domneve in dileme, ki zadnje mesece krožijo v javnosti, Sova ni organizacija pobalinov, da ne uporabim pikantnejšega izraza. V Sovi, ki se je že pred leti v precejšnji meri očistila kadra nekdanje Službe državne varnosti in njenih navad, so zaposleni strokovnjaki z najrazličnejših področij. Namesto da bi jih pustili, da svoj posel v miru opravljajo, ter vzpostavili celovit in učinkovit nacionalni sistem kriznega upravljanja in vodenja, se pravi, sistem medresorskega sodelovanja v kriznih razmerah, se javnost zabava z zgodbicami o indijskem zdravilcu, skrivnih Sovinih lokacijah in ponarejeni diplomi nekdanjega uslužbenca Sove. Vsekakor se slovenska javnost pri tem kratkočasi na svoj račun in v svojo škodo.