Gregor Žontar (Foto: Polona Mlakar Baldasin)

Vsako leto oprema ene jahte

Marmor Hotavlje bo letos investiral v poslovno stavbo ter v nakup proizvodnega obrata v Srbiji in kamnoloma v Bosni.

Hotavlje – V hotaveljskem Marmorju, enem najbolj prepoznavnih podjetij v Poljanski dolini, letos beležijo veliko rast prodaje. To lahko pomeni le dvoje: ali se vedno več investitorjev zanima za vgradnjo kamna ali pa je na tem področju toliko bolj uspešno omenjeno podjetje. Pogovarjali smo se z Gregorjem Žontarjem, izvršnim direktorjem podjetja Marmor Hotavlje.

Delo podjetja je možno sproti spremljati. Lani ste se med drugim izkazali s kopijo Robovega vodnjaka, kateri projekti pa so na vrsti letos?

»Naš največji projekt v Sloveniji je Vila Urbana v Ljubljani, kjer izvajamo tako notranja kot zunanja dela, opremili bomo tudi nov Kongresni center na Brdu pri Kranju, kjer se bodo odvijala največja srečanja v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Nadaljujemo tudi dela na Pediatrični kliniki, opremljamo nov potniški terminal Ljubljanskega letališča. V Kranju smo prisotni pri opremljanju dveh večjih objektov, to je t. i. Kare A in IC Dom 2. Seveda naštevam le največja dela, v delu imamo še kopico manjših objektov.«

Doslej ste našteli montaže kamna v Sloveniji, vsaj v preteklosti pa so vam uspevali vrhunski projekti tudi v tujini.

»Nadaljujemo dela na hramu sv. Sava v Beogradu, saj smo letos podpisali novo pogodbo v vrednosti 1,5 milijona evrov. Izvedli bomo tudi konec lanskega leta podpisano naročilo za opremo 85 metrov dolge jahte z najkvalitetnejšimi kamni. Vrednost takšne jahte znaša med 85 do sto milijoni evrov, naročnika pa po pogodbi ne smemo izdati. S takšnimi deli si utrjujemo pozicijo med najboljšimi evropskimi kamnarji, kjer je konkurenca zelo velika.«

Iz tega sledi, da ste lani odlično poslovali?

»Lani nismo popolnoma dosegli zadanih ciljev, ki pa so bili, resnici na ljubo, optimistični. Kljub temu smo s poslovanjem zadovoljni, saj se je trend poslovanja obrnil v pozitivno smer, že konec lanskega leta pa smo dobili ogromno naročil. Razloge gre iskati tudi v naših odmevnih projektih, kot je Kulmerjev dvorec na Hrvaškem. Tudi zato ni nepričakovan podatek, da nam je že do srede letošnjega maja uspelo realizirati za devet milijonov evrov prodaje, kar nam je lani uspelo v vsem letu. Tako smo lani dosegli 218 tisoč evrov čistega dobička, letos pa pričakujemo vsaj 14-odstotno rast.«

Ali je razlog za boljšo prodajo tudi mila zima, ki prej prebudi gradbince?

»Vpliv mile ali dolgotrajne zime se zelo pozna. Ponavadi moramo čakati na začetek gradbene sezone, letos pa so nas investitorji že sredi februarja priganjali k delu.«

Že nekaj let si prizadevate pridobiti nove sodelavce. Vam to letos bolje uspeva?

»Delno. Uspelo nam pridobiti usposobljene sodelavce, to je za vodje projektov in CNC operaterje, še vedno pa nam manjka delavcev v proizvodnji. Slednje ne pomeni za pomožna dela, ampak delavce, ki bi jih priučili kamnoseških veščin. Ti pa morajo ostati pri nas za dalj časa in se naučiti veščin, ki mejijo na umetnost.«

Mar delavci iz tujine ne pridejo v poštev?

»Trenutno imamo sedem tujcev, ki pa opravljajo zgolj pomožna dela. Z njimi ne moremo skleniti dolgoročnih zavezništev, saj prihajajo na delo le za določeno dobo. Žal je tako, da na Škofjeloškem brezposelnih praktično ni, mlade pa spodbujamo s kamnoseškim krožkom v osnovni šoli, vsem, ki se šolajo za kamnoseka pa ponudimo štipendijo. Tudi teh pa je zelo malo.«

V preteklih letih ste veliko vlagali v strojno opremo, danes pa obiskovalca ob vhodu pričaka nov prodajni salon, obnavljate tudi poslovno stavbo.

»Planirane investicije znašajo skoraj pol milijona evrov, in sicer v domačo poslovno stavbo, v proizvodni obrat v Srbiji in nakup kamnoloma v Bosni. V začetku leta smo uredili maloprodajni center ob podjetju, prednost tega pa je, da kupci v njem najdejo vzorce velikih dimenzij in veliko število kamnov. Zanimivo je, da so manjši investitorji velikokrat menili, da smo preveliko podjetje zanje. To ne drži, saj z maloprodajo ustvarimo do 25 odstotkov celotne prodaje.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 1. julij 2008 / 07:00

Velik dan za voznike

Danes, ko pričnejo za uporabnike slovenskih hitrih in avtocest veljati vinjete, bodo odprli tudi odsek Šentvid-Koseze z najzahtevnejšim (najdražjim) predorom pri nas.

Objavljeno na isti dan


Železniki / sobota, 11. april 2015 / 16:21

Občinski svet Železniki se je moderniziral

Glasove železnikarskih občinskih svetnikov po novem beležijo glasovalne naprave.

Kranj / sobota, 11. april 2015 / 16:20

Omrežnino zaračunavajo po novem

V večstanovanjskih stavbah posamezniki sedaj plačujejo omrežnino za vodo tako kot v individualnih hišah.

Žirovnica / sobota, 11. april 2015 / 16:18

Žirovnica je še varna občina

Na seji občinskega sveta so govorili o občinskem programu varnosti.

Bohinj / sobota, 11. april 2015 / 16:17

Zaključili račune za 2014

Bohinjska Bistrica – Bohinjski občinski svet je potrdili zaključni račun občine za lani, sprejel prostorski načrt v prvi obravnavi in se seznanili z lanskim delom in letošnjimi načrti Turizma Bohin...

Bled / sobota, 11. april 2015 / 16:16

Prva Gorenjka s certifikatom za krašenje z baloni

Bled – Na mednarodnem srečanju dekoraterjev z baloni, ki se je pretekli konec tedna odvijal v Termah Čatež, je kot prva Gorenjka in ena redkih v Sloveniji naziv CBA – Certified Balloon Artist prido...