Neznanke ljubezni: se lahko naučimo ljubiti?

Maj velja za mesec rasti, mladosti, cvetja, prebujanja narave, romantike in ljubezni. O ljubezni nikoli ne govorimo in razmišljamo toliko kot prav v maju. Zakaj se sploh zaljubimo? Po kakšnem ključu izbiramo partnerja? Zakaj nam je nekdo privlačen, drugi pa ne? Kaj pravzaprav je ljubezen? Zakaj se pojavi in zakaj izgine? Kljub trudu številnih strokovnjakov na mnoga vprašanja o ljubezni še danes nimamo dokončnih odgovorov. Tudi v tem pisanju jih ne boste našli, lahko pa se malce poigrate z razmišljanji na to temo.

Je ljubezen res čarobna stvar, nad katero nimamo nobene kontrole, ali preprosto nekaj naučenega in stvar osebne odločitve? Se lahko po lastni zavestni volji in izbiri zaljubimo v nekoga? V kogarkoli? Ljudje sicer želimo verjeti v bolj romantične predstave o ljubezni, toda znani strokovnjaki pravijo, da se v resnici zaljubljamo namerno in se naučimo ljubiti nekoga. Menijo, da je ljubezen mogoče proučevati, razumeti in znanstveno razložiti, pa tudi spodbujati in celo razviti, »umetno ustvariti po nekakšnem receptu«. Priznavajo sicer, da to ni ravno lahko in da se ne moremo zaljubiti ravno v kogarkoli. Lažje je, če gre za osebo, ki jo imamo radi, čeprav vanjo nismo zaljubljeni. Pomaga tudi to, če s to osebo delimo pomembna stališča in prepričanja. V začetku pomaga tudi fizična privlačnost, ki pa sama na sebi še ni dovolj, saj strast razmeroma hitro upade. Pri ljubezni na prvi pogled naj bi šlo samo za poželenje oz. privlačnost, zato večina teh razmerij kmalu razpade. Dolgotrajno razmerje temelji predvsem na psihološki in čustveni intimnosti, ki se gradita skozi pogovore, zaupnost, zanimanje in skrb za partnerja. Do ljubezni med dvema človekoma torej pride skozi delitev predanosti, odgovornosti in obojestranskega spoštovanja. Pravljice in hollywoodske romance nas učijo mnogih zmotnih in nerealističnih predstav o ljubezni. Ni res, da nad ljubeznijo nimamo nobene kontrole. Strokovnjaki trdijo, da sta ljubezen in zaljubljenost v veliki meri stvar naše lastne odločitve. Po njihovih razlagah se v neko osebo zaljubimo preprosto zato, ker se prepričamo, da je enkratna, da ima kup dobrih lastnosti, da smo ustvarjeni drug za drugega, da bomo z njo živeli srečno do konca svojih dni ipd. V podporo trditvam, da se ljubezni da naučiti, strokovnjaki navajajo primere vnaprej dogovorjenih porok. Raziskave kažejo, da se mnogi tako poročeni pari postopno zaljubijo drug v drugega, s časom pa odnos preraste v ljubezen. Statistike kažejo, da je delež ločitev pri dogovorjenih porokah zelo nizek tudi v deželah, kjer so ločitve dovoljene. Res je tudi to, da razni psihoterapevti razmeroma uspešno pomagajo parom, da spet obudijo medsebojno ljubezen in izboljšajo odnos.

Roko na srce, navedenim trditvam ne morem preveč verjeti, pa čeprav prihajajo od strokovnjakov. Najprej me moti to, da so med njimi praktično sami moški. Kdo torej zastopa ženski vidik? Objektivni podatki so sicer dejstvo, ampak razlagati si jih je mogoče na več načinov. Še več, precej teh moških je samskih, ločenih in niso ravno zgled človeka s srečnim partnerskim razmerjem. Se morda ravno zato lotevajo raziskovanja in analiziranja ljubezni, ker je sami še niso našli? Če bi bilo vse tako preprosto, kot trdijo, zakaj potem kar na sebi ne uporabijo propagiranega recepta za srečno partnersko ljubezen? Ali v zvezi z ljubeznijo res ni nič romantičnega, skrivnostnega, čarobnega, ali pa tako samo pravijo tisti, ki jim to ni bilo dano okusiti? So morda v letih bolečih razočaranj na to povsem pozabili? Sploh pa ne verjamem, da je dovolj, da najdem nekoga vsaj malo privlačnega, s podobnimi stališči, prepričanji in mišljenji, imam o njem visoko mišljenje, ga spoštujem, mu pomagam, se dovolj pogovarjam z njim, mu zaupam razne skrivnosti ipd., potem bo pa iz tega nekoč kar zrasla ljubezen. Po moje ljubezen sicer vključuje vse navedeno, pa vendarle je v njej še nekaj več – in ravno ta »več« je bistvo ljubezni. Tako kot močna privlačnost, tudi zmerno srečno sožitje z drugo osebo še ni ljubezen. Moramo res točno vedeti, kaj je ljubezen? Jaz sem povsem zadovoljna s tem, da jo občutim.