Lepi časi za glasbeno šolo

Besedilo: Igor Kavčič
nedelja, 20. maj 2007 / 06:00

Glasbena šola Jesenice praznuje šestdeset let obstoja. Dobre čase, v katerih zadnja leta živi šola, mladi glasbeniki in njihovi pedagogi s pridom izkoriščajo v zadovoljstvo vseh.

Šestdeset let je lepa doba, hkrati pa prva leta šole vendarle niso tako daleč, da nam ne bi kdo pripovedoval o njih. Kje je danes šola v primerjavi z začetki?

»Na šoli so bili že v začetku zelo dejavni, obstajal je simfonični orkester, s katerim so predstavljali tudi operete. Imeli pa so težave z učiteljskim kadrom, tako so učitelji učili po več instrumentov, danes pa gre za šolane profesionalce, ki so raven znanja v šoli dvignili na raven nekdanje srednje šole. V naši šoli poučuje okrog štirideset profesorjev, pol je zunanjih. Glede na uspehe in nagrade naših učencev in število tistih, ki nadaljujejo šolanje na področju glasbe, naša šola zagotovo velja za zelo dobro.«

Eden največjih zasukov v zgodovini Glasbene šole Jesenice je bila nedvomno obnova in kasneje selitev v Kasarno na Stari Savi …

»Novi prostori so se gradili več kot desetletje in v tem času smo se v šoli izmenjali štirje ravnatelji. Marija Mesarič je Kasarno potrdila kot pravo lokacijo za šolo. Ker je bila stavba takrat v zelo slabem stanju, okolica pa zelo zapuščena, lahko rečem, da je bila njena odločitev zelo pogumna. Naslednji Matjaž Šurc je bil zaslužen, da smo v soglasju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine dogradili dodatne nadstreške in s tem v mansardi dobili še dve baletni dvorani. V prizadevanjih za glasbeno šolo je sodeloval tudi Franci Richter, nekaj dodatnih prostorov je uspelo pridobiti še meni, ki sem imela tudi to čast, da sem šolo pred dvema letoma popeljala v nove prostore.«

Prenovi pa je v zadnjih letih vseskozi dajala ton in zagon občina z nekdanjim županom Borisom Bregantom na čelu. Šlo pa je tudi za nekakšen splošen konsenz Jeseničanov za lepo in moderno glasbeno šolo.

»Zagotovo. Največji napredek in kasneje tudi sama gradnja in dograditev so se zgodili pod Bregantovim županovanjem. Občina je v tem času ob upoštevanju stroke pomagala premagovati ovire pri gradnji, na pomoč pa je kasneje priskočila tudi z nakupom instrumentov. Koncertni klavir Fazioli, vreden okrog 15 milijonov nekdanjih tolarjev, je bil že eden takih velikih projektov. Ko smo lani uvedli program poučevanja citer, so nam za eno leto pokrili strošek. Lani smo gostili ravnatelje šol, združenih v Zvezo glasbenih šol Slovenije, in prav vsi po vrsti do bili navdušeni nad našo šolo: od zunaj stara, navznoter pa prilagojena našim specifičnim potrebam.«

Pravi biser je koncertna dvorana, ki je kar »živahna«, mar ne?

»Dvorana je ena bistvenih pridobitev šole in hkrati tudi mesta. Njeno odlično akustiko so preizkusili že mnogi odlični glasbeniki, med njimi Trio Lorenz, Domen Jeraša, pianist Tomaž Petrač, čelist Miloš Mlejnik in še mnogi drugi. Vse od slovesnega odprtja šole pred dvema letoma četrtek ostaja dan za koncerte. Ko so pri nas gostovali mladi glasbeniki iz Brna, so znali povedati, da ima dvorana v sebi tudi neko posebno energijo. Zasedenost dvorane je polna, v njej imamo do vaj do nastopov. Radi damo možnost za predstavitev mladim glasbenikom, prav v naši dvorani smo slišali že ničkoliko krstnih izvedb …«

Se je šola po selitvi tudi povečala po številu programov, s tem profesorjev in seveda tudi učencev?

»Naša želja je spet postaviti simfonični orkester. Že smo oživili godalni orkester, ki deluje tretje leto, spet smo odprli oddelek za kontrabas, več zanimanja je za viole. Mladinski pihalni orkester je znova uvedel že Franci Richter, sedaj ga vodi Domen Jeraša. Odprli smo oddelek za fagot, želimo si tudi fagotiste, navdušujemo otroke za nizka trobila, razvija se tudi oddelek s tolkali. Učitelji so zelo zavzeti pri tem, iščejo nove izzive, delajo nove sestave, in mislim, da nam ne manjka veliko, da vzpostavimo tudi simfonični orkester. Moja želja je tudi, da nam uspe z zabavnim orkestrom, Big bandom, ki sedaj deluje tretje leto, prav tako pod vodstvom Domna Jeraše, ki poleg tega uči pozavno, piše priredbe za naše orkestre, vodi Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora in igra v več sestavih. Zagotovo je eden najbolj produktivnih jeseniških glasbenikov.«

Možnosti za igranje na odru je za mlade glasbenike tako najbrž kar dovolj?

»Zagotovo. Naj tukaj dodam, da naši učenci dobivajo nagrade in priznanja na regijski, državni in mednarodni ravni, hkrati pa je treba povedati, da sta to le dva do trije odstotki naših učencev. Za nas pa so prav vsi učenci enako pomembni, saj je smisel glasbenega šolanja v tem, da otroci po svojih sposobnostih razvijajo talente, da se imajo lepo, da v šolo pridejo in iz nje odidejo z nasmeškom in da jim na leta v glasbeni šoli ostanejo lepi spomini.«

Glasbenih dogodkov na šoli najbrž ne manjka?

»Pomembno se mi zdi, da imamo stik z dijaki in študenti, ki izhajajo iz naše šole, trenutno jih je 13, katere enkrat na leto povabimo na nastop, na dnevu odprtih vrat se predstavimo tretješolcem iz OŠ na področju Jesenic, Žirovnice in Kranjske Gore in jih hkrati povabimo k vpisu. Na dve leti pripravljamo srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na letošnjem četrtem je nastopilo kar 21 orkestrov, stalnica sta Božično novoletni koncert in Miklavžev koncert, ki jih zaradi velikega zanimanja pripravljamo v gledališču, za materinski dan nastopijo prvošolci, ob zaključku šestošolcem pripravimo slavnostno podelitev, najboljši se predstavijo z glasbenimi točkami…«

V zadnjih dneh pa ste primerno proslavili tudi šestdesetletnico.

»Za uvod smo odprli razstavo Janeza Mokrn'ka glasbeni vtisi, nadaljevali smo s koncertom, posvečenim jeseniškemu skladatelju Janku Pribošiču, gimnazijski zbor se je ob tej priložnosti poimenoval po njem, izšla pa je tudi nova notna zbirka z izbranimi deli tega skladatelja. Včeraj smo praznovanje zaključili s slavnostnim koncertom, na katerem so se predstavili naši orkestri …«