Bili so in ostajajo veliki ljudje

Moj kraj skozi čas

Na domačijo v Korenine se je okoli leta 1815 preselila družina Zajec. Pet sinov je kiparilo. Martin (9. novembra 1811–1888) se je ukvarjal s podobarstvom. Anton (25. oktobra 1819–1871) je bil podobar in pozlatar. V rojstni hiši je imel delavnico in številne pomočnike iz bližnjih krajev. Za župnijsko cerkev v Novi Oselici je izdelal stranske oltarje. Franc Ksaver (4. decembra 1821–8. februarja 1888) se je kiparstva in rezbarstva učil na akademiji na Dunaju in v Münchnu. Atelje je imel v Ljubljani. Delal je v lesu in kamnu, v zadnjih letih pa veliko risal. Velja za prvega akademskega kiparja v 19. stoletju pri Slovencih. Izdeloval je portretne kipe slavnih mož, tudi portretno doprsje Franceta Prešerna, katerega en odlitek v bronu stoji v Vrbi na Gorenjskem. Valentin (9. februarja 1828–14. maja 1885) je bil talentiran, energičen umetnik, ki se je odselil v Italijo in ustvarjal kipe za cerkve in druga kiparska dela. Marko (25. aprila 1830–6. maja 1890) je znal več jezikov. Izdeloval in prenavljal je oltarje in drugo cerkveno opremo. Franc Ksaver je imel dva sinova in oba sta kiparila. Sin Ivan (15. julija 1869–30. julija 1952) se je učil kiparstva v očetovi delavnici, kasneje na Dunaju, kjer je imel celo svoj atelje. V njem je, takrat star 31 let, izdelal veliki kip Franceta Prešerna, ki od leta 1905 krasi Marijin (Prešernov) trg v Ljubljani. 1950. leta je Ivan Zajec prejel Prešernovo nagrado za svoje življenjsko delo. Ustvarjal je še v zadnjem, 83. letu življenja. Drugi sin Franc Ignac (6. januarja 1865–8. marca 1886) je v svojem kratkem umetniškem življenju izdeloval rezbarska dela in risbe.

Mihael Peternel (22. septembra 1808–6. avgusta 1884) se je rodil v vasi Podjelovo Brdo, danes Podlanišče. Bil je duhovnik, prvi slovenski ravnatelj realke v Ljubljani, profesor, naravoslovec, polihistor, politehnik, samouk. Skrbel je za slovensko strokovno izrazje: v botaniki za rastline, za geometrijo, za kemijske prvine …

Jakob Dolinar se je rodil v Stari Oselici. Na Dunaju je doštudiral pravo in doktoriral. Kot apelacijski sodnik je služboval v Zagrebu. Sin Žarko (3. julija 1920) je bil zdravnik in športnik. Pred drugo vojno je dosegel prve vidne uspehe kot namiznoteniški igralec. V Švici si je pridobil štiri doktorate.

Jože Frelih (18. marca 1909–1972) se je rodil na Sovodnju. Več let je preživel kot oficir v mornarici, med vojno kot bolničar, potem kot sodnik.

Olga Treven Bertok (30. oktobra 1935–18. novembra 2002) iz Laniš je bila profesorica slovenskega jezika, sodelovala je pri ustanavljanju Pedagoške akademije v Kopru in postala njena prva predstojnica.

Ladislav Guzelj (28. junija 1898–22. junija 1982) je postal asistent na kemijskem oddelku Tehniške fakultete v Ljubljani, doktoriral, bil redni profesor analize kemije in dekan.

Franc Meglič (17. marca 1855–11. decembra 1925) se je rodil v Stari Oselici. Bil je organist in skladatelj cerkvenih pesmi.

Vurniki, rojeni v Stari Oselici, razseljeni po Gorenjski in drugam, so bili podobarji, arhitekti, skladatelji, umetnostni zgodovinarji, etnologi, muzikologi, misijonarke …