Kar je zapisano, ni izbrisano

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / sobota, 12. maj 2007 / 06:00

Begunje so dobile svoj zbornik

»Zbornik je najlepše darilo Begunjam in Begunjcem ob njihovem krajevnem prazniku«, je v ponedeljek na predstavitvi zbornika v gostilni Pri Jožovcu ugotavljal predsednik krajevne skupnosti Drago Finžgar in poudaril, da to, kar je zapisano v zborniku, ne bo izbrisano, ni pa vse, kar bi bilo v prihodnje še vredno zapisati o Begunjah in okolici. Zbornik je v nakladi tisoč izvodov založila in izdala Občina Radovljica, župan Janko S. Stušek je ob izidu čestital uredniku in avtorjem prispevkov, domačinom pa svetoval, da naj ga »takoj vzamejo v roke«. Na predstavitvi so glavno besedo imeli avtorji prispevkov in urednik, Marko Vidic iz Radovljice, sicer urednik v založbi Modrijan, je povedal, da zbornik obsega šestnajst prispevkov, ki jih je napisalo dvajset avtorjev - priznanih strokovnjakov z različnih področij in domačinov. »Na prvi pogled je lažje pisati o procesih, ki so že zaključeni. Šola, ki je za vedno zaprla svoja vrata, tovarna, ki je propadla, kaznilnica, ki so jo ukinili, tradicionalno planšarstvo …, vse to je že zgodovina. Ko pa jih hočemo raziskati in predstaviti javnosti, nenadoma spoznamo, da ni arhivske dokumentacije, fotografij, tovarniških izdelkov, živih prič …Takrat lahko le pritrdimo misli iz zbornika, da »stvari, ki se dogajajo v naši sodobnosti, malokrat vidimo kot zelo pomembne in vredne ohranjanja«,« je opozoril Vidic in pozval šole, društva in podjetja, naj izdajajo svoje kronike in monografije.

Poglejmo vsebino zbornika! Strokovnjak za imenoslovje, jezikoslovec dr. Dušan Čop je v prispevku Begunje in okolica z imenoslovnega stališča opisal izvor krajevnih in ledinskih imen. »Tako nam ime Begunje pove, da je bil prvi, ki je tu živel, nekdo, ki mu je bilo ime Begun,« piše in poudarja, da so tudi imena trdna priča, da so tu vedno živeli Slovani in Slovenci. Domačin Anton Šlibar, avtor prispevka Pašniki in planine pod Begunjščico in Dobrčo, je pregledu razvoja pašništva in planšarstva dodal pričevanja še živečih planšarjev oz. njihovih sorodnikov. »Do Planince smo seno spravili po vejah, nato po žlajfih do Drage,« je eden takšnih spominov na preteklost. Ornitolog in fotograf Boris Kozinc v članku Varstvo narave v krajevni skupnosti Begunje opozarja: »Nekateri smo uvrščeni na rdeči seznam …,« a hkrati poziva, da »sodelujemo pri oblikovanju načina zavarovanja predelov narave v Karavankah …«. Oče in sin, Andrej in Jernej Avsenek, oba gozdarja, sta opisala živalski svet Begunj in okolice. »Zaradi izredno dobre ohranjenosti naravnega okolja živijo tu številne živalske vrste, med katerimi je kar nekaj takih, ki spadajo med redke in ogrožene,« ugotavljata. Umetnostni zgodovinar Gorenjskega muzeja dr. Damir Globočnik je v Skici za umetnostnozgodovinsko topografijo Begunj z okolico predstavil gradove, dvorce, cerkve, znamenja, kapelice in vile. Ob opisu cerkve nad Begunjami se sklicuje na Marijana Zadnikarja, ki je pred leti zapisal: »Čudovit položaj so izbrali tile Gorenjci za cerkev sv. Petra.« Strokovnjakinja za zgodovino tekstilstva mag. Estera Cerar iz Tehniškega muzeja Slovenije se je poglobila v tekstilno obrt in industrijo na območju Begunj. Vinko Bogataj, nekdanji direktor Elana, je slikovito prikazal uveljavitev Elana v tujini in ob tem povedal, da je Elan že tri leta pred slovensko osamosvojitvijo na izdelke zapisal Made in Slovenia. Bibliotekarka Tatjana Hojan iz Slovenskega šolskega muzeja je obdelala Kmetijsko šolo v Poljčah. Znanstveni sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani dr. Damijan Guštin je opisal 73-letno zgodovino Kaznilnice v Begunjah, opisu je dodal tudi spomine nekdanjih zapornikov in zapornic. »Umivale smo se v pralnici, kjer nam je segala voda do gležnjev in smo potrebovale gumarice ali cokle,« se spominja ena od zapornic. Nekdanji ravnatelj Psihiatrične bolnišnice Begunje dr. Jurij Zalokar in sedanji primarij Andrej Žmitek sta opisala vsak svojih 25 let delovanja te ustanove, v zapisu je tudi ugotovitev, da se težišče zdravljenja premika iz hospitalnega proti ambulantnemu. Vodja Centra za obrambno usposabljanje v Poljčah mag. Marjan Fekonja je prikazal razvoj centra do danes, predsednik begunjskega gasilskega društva Janez Gašperin 125-letno delovanje društva, publicist Goran Lavrenčak ter domačina Marjan Gašperin in Zvone Potočnik pa šport v Begunjah. Redni profesor teološke fakultete dr. Janez Juhant je predstavil rojaka škofa Antona Bonaventuro Jegliča, v evropski fenomen ansambla bratov Avsenik se je poglobil magister etnologije in glasbeni urednik Ivan Sivec, ki je zapisal: »Begunje so zibelka posebne zvrsti svetovne popularne glasbe.« Najmlajši avtor, študent zgodovine in filozofije Marko Močnik je opisal čarodeja iz Krpina, to je Ivana Kutina, ki je prerokoval s pomočjo kavne usedline, kart in na verižico vpete zavite pločevine, v kateri je bila svetleča kroglica.