Učenci se počutijo varne, uspešne in srečne

Besedilo: Urša Peternel
petek, 11. maj 2007 / 06:00

Ravnatelj Osnovne šole Poldeta Stražišarja Alen Kofol je s predstavitvijo šole navdušil občinske svetnike.

»Mislim in sem prepričan, da s strokovnim delom učencem omogočamo srečno otroštvo. Mnogokrat slišim, da otroci pri nas kar zacvetijo. Pridejo iz rednih osnovnih šol, kjer so v zadnjih vrstah, včasih celo zasmehovani, pri nas pa so vsi enaki. Počutijo se varne, uspešne in srečne.« S temi besedami je Alen Kofol, ravnatelj Osnovne šole Poldeta Stražišarja, predstavil bistvo šole s prilagojenim programom jeseniškim občinskim svetnikom na aprilski seji občinskega sveta. S svojo predstavitvijo jih je navdušil. »Mislim, da imamo srečo, da imamo ravnatelja, ki izžareva tako pozitivno energijo,« je ob tem dejal župan Tomaž Tom Mencinger in šoli zaželel uspešno delo tudi v prihodnje.

Kot je v predstavitvi povedal Alen Kofol – ravnatelj je postal pred poldrugim letom – niso »posebna šola«, temveč šola s prilagojenim programom, ki je organizirana povsem enako kot druge osnovne šole. Na šoli izvajajo tri različne programe: osem- in devetletne osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom, ki ga letos obiskuje 31 otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju; imajo oddelki vzgoje in izobraževanja, ki so namenjeni učencem z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju; tretji pa je prilagojen izobraževalni program v okviru specialnopedagoške mobilne službe, ki deluje na šestih osnovnih šolah. Po Kofolovih besedah se njihova šola od rednih osnovnih šol razlikuje tudi po tem, da na njej poučujejo specialni in rehabilitacijski pedagogi, oddelki pa so manjši, v njih je največ po dvanajst učencev. Vsak otrok ima individualni načrt, prilagojen njegovim sposobnostim. Velik poudarek dajejo ročnim spretnostim, skrbijo pa tudi za vključevanje v okolje. »Zelo se odpiramo navzven, kajti zelo pomembna se nam zdi povezanost z okoljem in sodelovanje z drugimi,« je povedal ravnatelj. Za učence pripravljajo celo vrsto interesnih dejavnosti, šole v naravi, šolo za življenje, tabore, tečaje drsanja, plavanja, teka na smučeh in računalništva. Lani so sodelovali v mednarodnem projektu Comenius in sodelovali s šolami v Nemčiji, Franciji, Angliji in na Poljskem. Alen Kofol je tudi poudaril, da po zaključku šole pot za učence ni zaprta, lahko se vključijo v dveletni program nižje poklicne šole, če so tam uspešni, šolanje lahko nadaljujejo v poklicni šoli, kasneje tudi v srednji šoli. Med šolami, na katerih nadaljujejo šolanje, je Kofol omenil kovinarsko, lesno, program pomočnik slaščičarja oziroma peka … Glede zaposljivosti učencev pa je Kofol dejal, da podatki o tem niso zbrani, prav na temo prehoda iz šole v zaposlitev pa sam pripravlja magistrsko nalogo.