Naslovnica nove knjige Bošnjaki na soški fronti

Bošnjaki na soški fronti

Od maja leta 1915 naprej so se Bošnjaki kot avstro-ogrski vojaki skupaj s Slovenci in drugimi narodi borili na Soški fronti. O njih je Jeseničan mag. Ahmed Pašić napisal knjigo.

Zanimiva je zgodba enajstletnega fanta Eleza Derviševića, ki je bil najmlajši vojak v prvi svetovni vojni. Pred nekaj leti je umrl v Siriji. Njegov vnuk z istim imenom živi v Španiji. Bralec bo pri branju knjige spoznal pogumnega Bećirja Bašića, ki je za svoja hrabra dejanja prejel zlato medaljo. Mag. Ahmed Pašić je knjigo pisal pet let, saj je bilo treba zbrati veliko informacij in fotografij, se pogovarjati s strokovnjaki in poznavalci Soške fronte, da je nastala berljiva knjiga, ki bo obogatila zgodovino Bošnjakov v Sloveniji.

Po knjigi Islam in moderni zahod, ki jo je v začetku leta 2006 izdal Gorenjski glas iz Kranja, nas Jeseničan mag. Ahmed Pašić, prodorni in tudi pogumni raziskovalec zgodovine in sedanjosti islama in muslimanov v Sloveniji, preseneča z novo knjigo z naslovom Bošnjaki na soški fronti. Založila sta jo Gorenjski glas in Kulturno športno društvo Bošnjakov »Biser« z Jesenic, prvič pa bo predstavljena jutri, 12. maja, ob 18.30 v dvorani kulturnega društva Ljiljan na Celovški cesti v Ljubljani. Na Jesenicah bodo 122 strani obsegajočo knjigo s 50 še nikoli objavljenimi fotografijami, ki jo je mag. Ahmed Pašić pisal pet let in zbral ogromno tudi doslej še neznanega gradiva, predstavili prihodnji četrtek, 17. maja, ob 19. uri v prostorih bošnjaškega društva Biser. To je prva knjiga o soški fronti, ki jo je napisal Bošnjak, rojen v Sloveniji.

Bošnjaki so kot vojaki avstro-ogrske vojske prišli na zahodno slovensko mejo, na soško fronto maja 1915 in se tri leta borili skupaj s Slovenci, Hrvati, Avstrijci, Čehi, Madžari, Romuni, Srbi in drugimi. Številni med njimi so za vedno ostali na slovenski zemlji, preživeli pa so se vrnili domov ali trpeli v francoskih in italijanskih taboriščih. Pašić v knjigi pojasnjuje, kje so bili doma Bošnjaki, ki so se borili v slovenskih gorah, koliko jih je bilo, koliko jih je umrlo in kje so pokopani, kaj se je dogajalo z njimi po vojni in zakaj so imeli v vojski habsburške monarhije položaj elitnih enot. Posebno poglavje je namenjeno mošeji v Logu pod Mangartom, ki je bila po vojni porušena. Ostalo je pokopališče, na katerem je našlo zadnjih dom 105 muslimanskih vojakov, doma večinoma iz Hercegovine. Pokopališče je med najlepše urejenimi pokopališči iz prve svetovne vojne in eno redkih, kjer so na grobih napisana imena in priimki padlih. V knjigi spominja na mošejo sedem fotografij. Na drugem bošnjaškem pokopališču v vasi Soča, kjer je po neuradnih podatkih pokopanih okrog tristo Bošnjakov, padlih v Julijskih Alpah, pa ni imen in priimkov umrlih.

 

 

Marsikaj doslej neznanega iz bojevanja Bošnjakov na zahodni slovenski meji je prišlo na dan po zaslugi mag. Ahmeda Pašića. V knjigi so prvič objavljena imena štirih imamov, muslimanskih duhovnikov, ki so bili med prvo svetovno vojno v Sloveniji in so skrbeli za duhovno oskrbo muslimanskih vojakov. Zanimiva je zgodba enajstletnega fanta Eleza Derviševića, ki je bil najmlajši vojak v prvi svetovni vojni. Pred nekaj leti je umrl v Siriji. Njegov vnuk z istim imenom živi v Španiji. Bralec bo pri branju knjige spoznal pogumnega Bećirja Bašića, ki je za svoja hrabra dejanja prejel zlato medaljo, najvišje priznanje za hrabrost v tistih časih. Nezirja Bašića pa je pot zanesla na Poljsko, kjer je umrl. Nekaj posebnega je tudi zgodba o Lutvi Šekiću, ki je bil prvi muslimanski mornar v avstro-ogrski vojni mornarici.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / / 07:00

Novoletne zaobljube

Konec ali začetek leta je čas, ko se vsi radi ozremo nazaj, naredimo nekakšno inventuro in razmislimo o tem, kaj je tisto v našem življenju, s čimer še nismo zadovoljni in bi radi spremenili.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / / 07:00

O šolskem Prešernu

Okrog osmega februarja se skrbniki slovenskega kulturnega spomina znajdejo v zadregi, kako ob obletnici smrti pesniške legende napisati kaj, kar ni bilo izrečeno že lani in predlanskim in leto prej. I...

GG Plus / / 07:00

Prešernov nagrobni spomenik

Nagrobni spomenik pesniku dr. Francetu Prešernu v Prešernovem gaju v Kranju je prvi slovenski javni spomenik, ki je nastal na podlagi množične narodnozavedne pobude.

Prosti čas / / 07:00

Starodobniki spet na snegu

Društvo Rovtarji, ki je že dvanajstič pripravilo mednarodno smučarsko tekmovanje po starem v Škofji Loki, se klub pomanjkanju snega ne da.

Mularija / / 07:00

Otroška peresa

Ko bom velik, bom … Drugošolci iz Besnice o željah v prihodnosti. Ko bom velik, bom nogometaš. Treniral bom, streljal na gol in hodil na tekme. Igr...

Prosti čas / / 07:00

Zlatolaska

Zlatolaska je zabavna, sinhronizirana, animirana družinska pustolovščina. Disneyjeva adaptacija priljubljene zgodbe bratov Grimm prikazuje mlado princeso Zlatolasko, ki jo ugrabi zlobna čarovnica...