Razdrobljena posest in ujme

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 10. maj 2007 / 06:00

V gozdnogospodarski enoti Škofja Loka gospodarjenje z gozdovi otežujejo razdrobljena posest in pogoste ujme.

Škofja Loka – V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili osnutek gozdnogospodarskega načrta enote Škofja Loka za obdobje 2007 – 2016. Načrt je od 3. maja dalje javno razgrnjen v prostorih krajevne enote v Škofji Loki, v ponedeljek zvečer (z začetkom ob pol osmih) pa bo še javna obravnava. Kot je povedala svetovalka za gozdnogospodarsko načrtovanje v zavodu Vanja Primožič, je v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka 6.626 hektarjev gozdov, gozdnatost je skoraj 65-odstotna, vsi gozdovi so v škofjeloški občini. Več kot 96 odstotkov je zasebnih gozdov, ostalo so državni in občinski. Zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena, vseh lastnikov je 1.393, vsak ima v povprečju le 4,58 hektarja gozda. Dobra polovica lastnikov ima manj kot en hektar gozda, le 46 od trideset do sto hektarjev in samo trije več kot sto hektarjev veliko posest. »Razdrobljenost se ne zmanjšuje,« ugotavlja Vanja Primožič in poudarja: »Le malo lastnikov je od gozda gospodarsko odvisnih, večini je gozd za rezervo.«

Dve leti ni bilo redne sečnje

V enoti prevladujejo gospodarski gozdovi, varovalnih, v katerih je gospodarjenje prilagojeno, je 135 hektarjev, gozdni rezervat Zminec obsega 43 hektarjev. Gozdovi so dokaj dobro odprti s prometnicami, gozdnih cest je sicer malo, vsega 27 kilometrov, a je kar 167 kilometrov javnih cest, ki so tudi pomembne za gospodarjenje z gozdovi. V minulih desetih letih bi v enoti lahko posekali 281 tisoč kubičnih metrov lesa, dejansko so ga posekali 265.600 »kubikov«, od tega je bilo kar 167.600 »kubikov« t.i. varstveno sanacijske sečnje. V letih 1997 in 1998 sploh ni bilo redne sečnje, lastniki so pospravljali le posledice žledu, »sanitarna« sečnja je prevladovala tudi v naslednjih dveh letih, ko se je pojavil še lubadar.

Jelenjad se širi

Načrtovalka Vanja Primožič poleg zelo razdrobljene gozdne posesti in pogostih ujm izpostavlja kot probleme še prevelik delež debelega drevja, vse večji »pritisk« rekreacije in nabiralništva na gozdni prostor, širitev jelenjadi na območja, kjer je nekdaj ni bilo, stalno spreminjanje sistema sofinanciranja gojitvenih in varstvenih del, togost zakonodaje za krčitev gozdov, slabo odprtost nekaterih gozdnih predelov, prepočasno posodabljanje gozdarske mehanizacije in tudi vse manjšo usposobljenost in pripravljenost lastnikov za delo v gozdu.

Posek bo lahko še večji

In kaj načrtujejo v enoti za naslednje desetletno obdobje? Lastniki bodo lahko posekali 293 tisoč kubičnih metrov lesa. Obnovo gozdov načrtujejo na 98 hektarjih površine in nego na 747 hektarjih, pri tem bodo dali poudarek negi mladja. Za boljšo odprtost bi bilo treba zgraditi nekaj več kot devet kilometrov gozdnih cest, med drugim ceste Osoje-Brnik, Tomažkovo, Vincarje–Vešter, Cibr, Pevnska grapa in Remoše–Vrhovci.