Narcise brez kraja, narcise vsepovsod ...

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 9. maj 2007 / 06:00

Takole je zapisal Julius Kugy o podobi narcisnih poljan v jeseniških rovtih. Vsako leto maja nežne lepotice pobelijo senožeti in travnike nad Jesenicami in tudi letos ni nič drugače. Praznik narcis se je začel ...

Narcise oziroma ključavnice, kot jim pravijo domačini, so v jeseniških rovtih letos zacvetele kar tri tedne prej kot običajno. Tako so v Plavškem Rovtu ponekod že skorajda odcvetele, pravi domačin Milan Klinar z domačije Pr' Martinc, medtem ko se bodo v višjih legah še nekaj tednov belile po senožetih in travnikih. Narcise tudi ne cvetijo vsako leto enako. Po besedah Dairja Arimaspuja s kranjske območne enote zavoda za varstvo narave letos zaradi suše ne cvetijo tako bujno, so nekoliko »poklapane«, kljub temu pa jih bo na višjih pobočjih vse od Dovške Babe do Svečce mogoče občudovati vse do konca junija. Tako obsežnih narcisnih poljan, s kakršnimi se lahko pohvalijo v jeseniških rovtih, ni nikjer na svetu. In tega bogastva se k sreči vse bolj zavedamo.

Kako ohraniti narcise

Zaradi opažanj, da je narcis v jeseniških rovtih čedalje manj, so se leta 2002 na kranjski območni enoti Zavoda RS za varstvo narave lotili projekta ohranjanja narcisnih travnikov, v okviru katerega so opravili kartiranje in popis rastišč narcis. »Zanimali so nas tudi razlogi, zakaj je narcis vse manj,« pripoveduje Dair Arimaspu z omenjenega zavoda. Izkazalo se je, da so se narcisne poljane začele zaraščati po vojni, ko so začeli opuščati tradicionalne načine kmetovanja. Na Golici so košnjo skoraj povsem opustili, drugod pa so prešli na strojno obdelavo. In to je pomenilo konec za številne narcise. »Največja grožnja narcisam je prav opuščanje košnje. Rastlina ima rada sonce in zagotavljati ji je treba dovolj svetlobe. Zato je dobesedno vezana na človeka in obdelano krajino. Če ne kosijo ali pasejo, jo prerastejo trave in jo »zadušijo«. Domačini vedo, da morda še požene liste, zacveti pa nikoli več…« pravi Arimaspu. Tudi strojna košnja, zlasti zgodnja, povzroči veliko škode narcisam, kajti poškoduje čebulico in po besedah Dairja Arimaspuja potem rastline potrebujejo kar kakih dvajset let, da se znova zasejejo. A čas gre naprej in v rovtih le še redki domačini uspejo ohranjati tradicionalne načine košnje. Milan Klinar, gospodar Martinčovega rovta, se še spominja časov, ko je prišlo na košnjo v rovt tudi po trideset, petintrideset koscev. Danes pa le še redki obvladajo ročno košnjo. Večina domačinov, tudi pri Martinc, je po sili razmer prešlo na strojno košnjo. Pazijo pa, pravi Klinar, da kosijo čim kasneje, vsaj po 20. juniju, ko narcise že odcvetijo. Veliko škodo pa narcisam povzroči tudi zgodnja paša. »Paša in narcise ne gredo skupaj. Zato bo treba določiti, kje bomo pasli in kje bomo ohranjali narcise. Turizem in kmetijstvo se bosta morala vzeti skupaj …,« je prepričan Milan Klinar.

Narcise celo na tržnicah v Beogradu

Koliko škode pa narcisam povzroči trganje? Predsednik Turističnega društva Golica Franci Smolej se spominja časov, ko so narcise z vlaki vozili v Ljubljano in iz njih baje delali parfum. Po drugih govoricah je bilo narcise mogoče dobiti celo na tržnicah v Beogradu … Danes je trganja narcis manj, ugotavljajo domačini, tudi po zaslugi tabel z opozorili, da so narcise zaščitene in jih ni dovoljeno trgati. »Vedno prosimo obiskovalce, naj narcis ne trgajo, kajti najlepše so tam, kjer cvetijo,« pravi Smolej. Tudi Milan Klinar mu pritrjuje: »Ključavnica cveti največ dva, tri dni. Tako hitro oveni, da jo je škoda odtrgati.« K večjemu poznavanju teh zanimivih rastlin pa naj bi pripomogel tudi kratek film, ki so ga pripravili na Zavodu RS za varstvo narave v sodelovanju z domačini. Zanimivo – film je nastal pod sponzorstvom kneževine Monako, kajti monaški knez Albert se je tako navdušil nad lepotami slovenske narave, da se je odločil podpreti nekatere okoljevarstvene projekte pri nas. Film ima naslov Narcise brez kraja, narcise vsepovsod, posneli pa so ga lani v jeseniških rovtih. Naletel je na dober odziv tako strokovne javnosti kot tudi domačinov. »Meni je film zelo všeč!« pravi Milan Klinar, ki je tudi sam eden od domačinov, ki nastopajo v njem. Zanimivo, en izvod filma je že poslal k sorodnikom v Ameriko in sloves očarljivih, menda nekoliko ošabnih narcis, ki so dobile ime po samovšečnem grškem junaku Narcisu, se bo očitno širil tudi po svetu …