Družinsko nasilje - stop
V današnjem prispevku vam bomo predstavili rešitev enega hujših problemov, tako marsikatere kranjske kot tudi slovenske družine. Družinsko nasilje se običajno, do popolne eskalacije, ko je morda prepozno, skriva za gluhimi zidovi. Takrat se zgodijo stvari, ki odmevajo v medijih, ob tem pa se pojavljalo vprašanja brez odgovorov. Tudi zgolj prijava ustreznemu organu, brez resne odločenosti družinskih članov (kršitelja in žrtve), da se nasilje preneha, žal, ponavadi krizo še poglobi. Kršitvam javnega reda in miru sledi denarna kazen, ki obremeni že tako težke socialne razmere in dogodki si sledijo v začaranem, navidez brezizhodnem krogu. Žrtve živijo človeka nevredno življenje, polno fizičnega in včasih še hujšega, psihičnega nasilja. Žrtve niso tipične, se jih ne da določiti po pravilu, lahko je otrok, sestra ali brat oziroma eden od zakoncev ... Dejavnik, ki družinsko nasilje spremlja zelo pogosto, je vsekakor alkohol.
Kljub vsemu slovenska zakonodaja pozna zelo učinkovit ukrep, ki praviloma preseka gordijski vozel navideznih brezizhodnih družinskih težav in sicer policijski ukrep prepovedi približevanja. Policisti Policijske postaje Kranj se ga poslužujemo, ko so izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji. Vpleteni v času izvajanja prepovedi spoznajo okoliščine, ki problem pogosto rešijo. Kršitelji, zaradi šokantnega posega, v nekaterih primerih do 60 dni prepovedi približevanja osebi ali določenemu kraju, odpravijo vzroke. V redkih primerih prihaja do ločitev ponesrečenih zvez, kar pa je, vsaj za žrtev, vsekakor rešitev, saj se s tem izogne dolgotrajnemu trpinčenju. Da do tega ne bi prihajalo, ima kršitelj dovolj časa za razmislek.
Policijski ukrep prepovedi približevanja je določen v 39.a in 39.b členu Zakona o policiji. Njegov osnovni namen je zavarovati življenje, osebno varnost in svobodo pred nasiljem v ožjem, družinskem okolju, kar je razvidno iz vsebine prej navedenih členov:
Če je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z elementi nasilja ali je bila zalotena pri takem kaznivem dejanju ali prekršku in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju, vključno z zunajzakonskim partnerjem, smejo policisti tej osebi odrediti prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi, ki je kršitelj namerno ne sme prekoračiti. Ukrep policisti utemeljujejo na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki jih policisti neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič in podatkov centra za socialno delo. Kot kraj, kamor se kršitelj ne sme približati, se določi kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, na kar se kršitelja posebej opozori.
Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi odredi policist na kraju tako, da kršitelju, na katerega se ukrep nanaša, izreče ustno odredbo. Temu sledi, najkasneje v šestih urah, še pisna odredba o odrejenem ukrepu. Poglavitni del ukrepa je določitev razdalje od kraja oziroma osebe, kateremu se kršitelj ne sme približati. Razdaljo določi policist v razponu od najmanj petdeset do največ dvesto metrov.Kršitelj, ki mu je izrečen ukrep prepovedi približevanja, mora kraj oziroma območje prepovedi takoj zapustiti, policistu pa izročiti ključe prebivališča, v katerem sicer živi skupaj z, v teh primerih, žrtvijo. Ob neupoštevanju odredbe je kršitelj nemudoma odstranjen, za kar poskrbijo policisti
Policija z odredbo izreče prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi za 48 ur. Odredba je takoj poslana v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča. V primeru potrditve ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, lahko preiskovalni sodnik ukrep podaljša za čas do desetih dni.
Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi izvaja policija, ki kršitelja, ki je zaloten na območju prepovedi približevanja, takoj odstrani s tega območja oziroma ga pridrži, zoper njega pa poda kazensko ovadbo pristojnemu sodišču.
Kršitelja, ki ne spoštuje prepovedi približevanja, oziroma nadleguje žrtev preko komunikacijskih sredstev, se kaznuje za prekršek z globo najmanj 400 evrov.
Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku desetih dni, za katere je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, lahko žrtev tri dni pred iztekom ukrepa, predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa do 60 dni.
Policisti Policijske postaje Kranj pri delu spoznavamo, da žrtve družinskega nasilja vedo premalo o možnostih, ki jih ureja Zakon o policiji. Zaradi stiske, ki jo žrtev doživlja, je odločitev zelo težka. Posebej, ko so v dogajanja vključeni tudi otroci. Tega se zavedamo in s tem tudi pomembnosti sodelovanja vseh, ki nas stiska našega občana poveže. Imamo jasen cilj, iskanje ustrezne rešitve za dostojno življenje nekoga, ki je tega potreben. Kdor je pri tem v dilemi, mu posredujemo jasno sporočilo. Lahko se zanesete na nas! Policisti Policijske postaje Kranj imamo bogate izkušnje, tudi z različnimi institucijami dobro sodelujemo, se dodatno izobražujemo, udeležujemo srečanj, okroglih miz ter podobnih usposabljanj na to temo.
Preko »vašega« časopisa apeliramo na ljudi, ne samo na žrtve, ki poznajo zadevne družine, katerih vsakdan je nasilje, naj jih seznanijo z vsebino tega prispevka. Policisti Policijske postaje Kranj pravimo: »DRUŽINSKO NASILJE – STOP«, pridružite se še vi!