Piratstvo požira milijone evrov

Samo desetodstotno znižanje stopnje piratstva bi slovenskemu gospodarstvu v petih letih prineslo sedemsto milijonov evrov dodatnih prihodkov.

Ljubljana - Kriminaliteta na področju intelektualne lastnine v Sloveniji narašča, pojavlja pa se v vedno novi obliki, je prejšnji teden ob svetovnem dnevu intelektualne lastnine (26. april) povedal Jure Kebe, kriminalistični svetnik z Generalne policijske uprave. Intelektualna lastnina je skupen izraz za pravice, s katerimi je mogoče zavarovati različne intelektualne stvaritve s področja industrije, znanosti, umetnosti in književnosti.

Policija se ukvarja z najtežjo obliko piratstva, zlasti s ponarejanjem, z drugimi oblikami pa se ukvarja tržni inšpektorat. Kršitev intelektualne lastnine je kaznivo dejanje, za katerega je na podlagi 159. člena Kazenskega zakonika RS, ki varuje neupravičeno reproduciranje, distribuiranje in pridobitev premoženjske koristi s tega naslova, zagrožena zaporna kazen od treh do osmih let, je še pojasnil Kebe.

Danes zelo razširjeno piratstvo ima velik negativen vpliv na gospodarstvo, pa je opozoril Rok Koren, pravni svetovalec BSA v Sloveniji. »Samo desetodstotno znižanje stopnje piratstva v Sloveniji bi v štirih do petih letih prineslo tisoč novih delovnih mest in dodatne prihodke v višini sedemsto milijonov evrov, zato je boj proti računalniškemu piratstvu tako pomemben,« je dejal. Napovedal je tudi, da bo BSA kot vodilna organizacija na svetu, ki je namenjena spodbujanju varnega in legalnega digitalnega sveta, v sodelovanju s policijo in tržnim inšpektoratom v prihodnje še okrepila dejavnosti na področju pregona računalniških piratov. V Sloveniji se je sicer stopnja piratstva v zadnjih desetih letih zmanjšala skoraj za polovico.