Fakulteti želi vrniti ugled

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / sobota, 5. maj 2007 / 06:00

Dr. Milan Pagon, dosedanji dekan Fakultete za varnostne vede, bo potem, ko njegovo imenovanje potrdi še rektor Univerze v Mariboru, postal dekan Fakultete za organizacijske vede v Kranju.

Kranj - Milan Pagon, doma iz Naklega, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani 1979 že po dveh letih in desetih mesecih diplomiral iz pedagogike in psihologije, iz organizacijskih ved je na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju magistriral leta 1988, leta 1990 pridobil prvi doktorat in leta 1994 drugega na ameriški univerzi v Arkansasu. Dekan Fakultete za organizacijske vede postaja potem, ko sta dve aferi odnesli dva dekana zapored.

S kakšnim programom ste prepričali akademski zbor in senat fakultete, da sta vas potrdila za novega dekana?

»Upoštevaje pristope izkušenih kolegov, sem svoj program zelo jasno zastavil tako, da sem ločil razvojne usmeritve od ciljev in cilje od ukrepov ter opredelil kazalce uspešnosti, po katerih se bo merila učinkovitost tega vodstva. Na prvo mesto sem postavil spodbujanje akademskega dialoga in medsebojno spoštovanje med sodelavci in študenti ter krepitev občutka pripadnosti fakulteti. Menim, da ima fakulteta dobre posameznike, ki pa doslej morda niso bili dobro uigran tim in so vlekli vsak na svojo stran. Bistveno je zagotoviti uspešno in kvalitetno izvajanje vseh programov. Fakulteta si je v javnosti pridobila slab sloves, ker se javno govori o tem, kako se da pri nekaterih predmetih »plonkati« ali da določena predavanja dostikrat odpadejo … kar nima nobene zveze z akademsko svobodo in avtonomijo, pač pa gre za nered. Ena ključnih nalog je zato vzpostaviti red na fakulteti. V svoj program sem zapisal, da je treba doseči čim prejšnjo konsolidacijo razmer in odnosov na fakulteti, da je treba preprečiti prepire, da ni obtoževanja, da ni kar naprej razčiščevanja stvari, ki so se zgodile npr. pred dvajsetimi leti. Če so bile storjene nepravilnosti, jih je sicer treba odkriti in morajo ljudje zanje odgovarjati, a to je stvar drugih organov, mi pa se moramo usmeriti naprej. Potrebno je nemoteno izvajanje pedagoške in raziskovalne dejavnosti. Zaradi številnih predavanj, izrednega študija, ogromnega števila diplom profesorjem zmanjkuje časa za raziskovalno delo. Ker tega ni dovolj, ni dovolj kvalitetnih mednarodnih objav v revijah, ki imajo Social Sience Citation Index. To pa je kriterij za oceno odličnosti, za habilitacije, za vodenje projektov, za dodelitev mladih raziskovalcev. Ne smemo biti v situaciji, da imamo vrsto kandidatov za doktorate, pa ne dovolj mentorjev, ki bi izpolnjevali prej omejene pogoje. Ni dovolj, da si redni ali izredni profesor, ampak moraš biti znanstveno aktiven, morajo te citirati. Naslednje, kar nameravam narediti, je uskladitev pedagoških obremenitev. Natančne analize še nimam, po pripovedi profesorjev pa sem dobil vtis, da so nekateri silno obremenjeni, nekateri pa imajo premalo ur, kar je treba enakomerneje razporediti. Treba pa je delati tudi na izboljšanju podobe in ugleda fakultete, da ljudje ob omembi naše fakultete ne bodo več pomislili na afere.«

Kaj boste kot prvi mož fakultete storili za izboljšanje njenega ugleda v javnosti?

»Najprej je treba urediti odnose znotraj fakultete in nehati je treba reševati notranje probleme prek medijev. Mislim, da problemi obstajajo tudi na drugih fakultetah, vendar jih znajo razrešiti znotraj. Na naši pa je prišlo do takšne prakse, da so se ljudje, ki so začutili nemoč to rešiti znotraj hiše, začeli obračati na medije. Ko se bodo začele stvari urejati znotraj, ko bodo ljudje videli, da je nekdo pripravljen prisluhniti njihovim pomislekom in želi probleme rešiti, potem ne bodo več čutili potrebe tega obešati na veliki zvon. Najprej mora fakulteta izginiti iz medijev, od znotraj urediti svoj položaj, imeti dobre programe in projekte in se potem z njimi pojaviti v medijih v pozitivni luči.«

Kaj nameravate narediti v smislu razvoja gorenjske univerze?

»Gorenjska univerza je projekt, ki bo v prihodnosti zagotovo zaživel, zlasti sodeč po politiki sedanje vlade, ki spodbuja regionalni razvoj tudi na področju univerzitetnega študija. V tem kontekstu bi bilo nesprejemljivo, če Gorenjska ne bi imela svoje univerze. Toda to je srednje- ali celo dolgoročni projekt, nikakor pa ne gre univerze snovati na silo in zaradi nje same. Najprej moraš imeti dobre fakultete, nato pa politično voljo in podporo gospodarstva, da se te fakultete in šole povežejo v gorenjsko univerzo. Na silo ustanavljati fakultete ali razcepljati sedanje programe, da bi formalno zadostili nastanku gorenjske univerze (ali da si s tem projektom nekdo postavi spomenik), se mi zdi neodgovorno, saj tak projekt na dolgi rok ne bi uspel in bi imelo od tega gorenjsko gospodarstvo škodo. Univerza je smiselna, če privede do nove kakovosti, če je z upoštevanjem regionalnih posebnosti tesneje povezana z gospodarstvom. Samo dejstvo obstoja gorenjske univerze za to gospodarstvo še nič ne pomeni, če ima možnost dobiti enako kakovosten kader iz članice mariborske univerze, ki je locirana na Gorenjskem.«

Fakulteta za organizacijske vede proizvaja veliko število diplomantov, kako je z njihovo zaposljivostjo?

»Od leta 1959 do septembra 2006 je študij dokončalo 7317 diplomantov višješolskega študija, 2166 diplomantov visokošolskega študija, 4636 diplomantov univerzitetnega študija, 44 diplomantov specialističnega študija, 575 magistrov znanosti, 85 doktorjev znanosti. Natančnih podatkov o zaposljivosti nimam, vtis, ki sem ga dobil kot sodelavec fakultete in po pogovorih s študenti in diplomanti, pa je dokaj visoka zaposljivost v primerjavi z drugimi družboslovnimi smermi študija. Gre namreč za diplomante, ki imajo dokaj aplikativno znanje in ni problemov z zaposlitvijo, zlasti pri informatikih. Analizo o zaposljivosti pa bom naročil, ko bom dokončno imenovan za dekana.«

Se še vedno ukvarjate s športom, znano je namreč, da ste nosilec črnega pasu (četrti dan) v karateju?

»Že več let se ne ukvarjam več s karatejem, sem pa dvanajst let zelo aktivno treniral in v Naklem sem celo ustanovil karate klub. Sedaj pa takrat začeto delo nadaljuje eden mojih učencev, Vojo Ašanin, ki ima v Kranju uspešen klub Shotokan. Sam pa imam sedaj dva psa in sprehodi z njima so mi najpogostejša rekreacija. Poleg tega se aktivno ukvarjam s potapljanjem, kadar mi čas dopušča, pa rad sedem tudi na motor in se zapeljem po naši lepi deželi.«

Še ena zanimivost v zvezi z vašim življenjskim slogom: ste namreč presnojedec. Kako je lahko človek ob taki hrani dovolj pri močeh, da vodi fakulteto kot dekan, še na dveh predava, občasno gostuje, raziskuje …?

»Zadnje čase v svoji prehrani delam več izjem kot pravil. Sicer pa sem šest let na presni hrani, brez mesa, izjemo naredim le s kakšnimi ribami. Vse omenjene dejavnosti so dosti lažje, če si na presni hrani, ker ti organizma ne obremenjujejo škodljive maščobe in druge nezdrave sestavine. Če ješ naravno, toplotno neobdelano hrano, je organizem čist, odlično se počutiš in imaš veliko energije za delo.«