Študenti o Bolonjski reformi

Besedilo: Katja Cankar
Kategorija: Kranj / / 06:00

Od leta 2005 se Bolonjska reforma izvaja tudi v Sloveniji. Študente smo povprašali o mnenju o bolonjski deklaraciji, s katero so določili smernice razvoja evropskega visokega šolstva za leto 2010.

Kranj - Predstavniki ministrstev za visoko šolstvo iz 29 držav, vključno s Slovenijo, so junija 1999 v Bologni podpisali t.i. Bolonjsko deklaracijo, s katero so določili smernice razvoja evropskega visokega šolstva do leta 2010. Cilj deklaracije je z medsebojnim sodelovanjem izgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor, ki bo evropskim študentom in diplomantom omogočil prosto gibanje in zaposljivost, obenem pa bo privlačen tudi za neevropske študente. Od leta 2005 se Bolonjska reforma izvaja tudi v Sloveniji in študente različnih fakultet smo povprašali o mnenju o bolonjskem sistemu.

Anže Rant, 4. letnik Fakultete za organizacijske vede:

»Bolonjski sistem imamo že na faksu, vendar pri mlajših generacijah. Kaj je to? Nekakšen poenoten načrt evropskih držav o vodenju visokega šolstva v prihodnje, ki je razdelil študij na dodiplomsko in podiplomsko stopnjo po principu 3+2, dodal kreditne točke in več izbirnih vsebin. Zame sicer ni v redu, saj nisem pod tem sistemom, pa še ostali bodo več ali manj imeli vsi magisterije. Drugače pa je verjetno veliko bolje imeti enoten sistem za celo Evropo, še posebej če greš študirat v tujino. Za sam kreditni sistem pa ne vem, kako izgleda v praksi.«

Matevž Vilfan, 3. letnik, Ekonomska fakulteta:

»Bolonjska reforma mi nikakor ni všeč. Kolikor vem, je bistvo te reforme v tem, da bi študentje dobili malo manj splošnega ter več specializiranega znanja. Zdi pa se mi, da gre v resnici samo za nek hiter tečaj. Tako da se mi zdi nekako brez zveze vse skupaj. Kolikor vem, so jo ravno v Bologni ukinili, pri nas pa jo uvajajo. Kaj več od tega, da to ni to, kar so nam obljubljali, pa težko rečem.«

Tadeja Kovačič, 4. letnik, Fakulteta za družbene vede:

»Poleg tega, da imajo tisti, ki študirajo po bolonjski reformi, boljši predmetnik in poleg tega, da se jim zelo prekrivajo urniki, vem, da se je z njo uvedel sistem kreditnih točk in da gre za poenotenje programov. Tudi magisterij so skrajšali za eno leto in glede na to, da bomo mi študirali dalj časa, bomo verjetno imeli več znanja. Negativno se mi zdi to, da so skrajšali magisterij, pozitivno pa to, da lahko bolj izbiraš predmete.«

Helena Tušek, 4. letnik, Fakulteta za družbene vede:

»Bolonjska reforma gre v smeri večjega povezovanja teoretičnega in praktičnega znanja, kar prinaša pozitivno spremembo. Temeljni predmeti so v prvem letniku študija, kar prinaša boljšo osnovo za nadaljnji študij. Vendar pa me moti pretiran »lov« na kreditne točke, ki se lahko včasih odrazi v 15 izpitih letno, kar prinese omejeno (in nepoglobljeno ter manj kvalitetno?) razumevanje naučene snovi.«