Sveta Lucija povezala Dražgoše

KUD Dražgoše je konec tedna uprizoril igro na prostem Sveta Lucija, ki jo je leta 1913 Janez Evangelist Krek poklonil dražgoški dekliški Marijini družbi. Gledalci navdušeni nad vsebino, prijetnim ambientom in izvedbo igre, ki ji dodaten čar dajejo narečja.

Igro Sveta Lucija je Janez Evangelist Krek napisal prav za Dražgoše, kamor je, kot pravi izročilo, zelo rad zahajal. »Rad je imel preproste hribovske ljudi, kar je čutiti tudi v besedilu. V igri je združil življenje takratnega časa z nekaterimi vrhunci dražgoške zgodovine. Tu izstopa obdobje okoli leta 1650, ko so Dražgoše tako rekoč cvetele zaradi romarske cerkve z mogočnimi oltarji,« je povedal režiser Rok Pintar. To je kot pojasnilo k igri zapisal tudi Janez Evangelist Krek, ki je želel, da bi igra pripomogla k večjemu čaščenju svete Lucije: »Romarji iz različnih krajev so obiskovali božjo pot svete Lucije, posebej iz Krope, iz bohinjske in poljanske strani in iz loške okolice.« V dražgoško cerkev s čudežno močjo povrnitve vida pa je s številnimi romarji pritekal tudi denar in to je bil menda eden od razlogov, da so bili vaščani med seboj precej sprti. Še posebej je bilo čutiti rivalstvo med dvema zaselkoma Dražgoš: Pod cerkvijo in Na pečeh. Možje naj bi med seboj obračunavali tudi s pestmi, dokler se v cerkvi niso začeli dogajati čudeži. Ti so vas spet poenotili, pripoveduje igra, ki jo je KUD Dražgoše uprizoril po skoraj 70 letih.

Največji napor urejanje ambienta

Po besedah režiserja Pintarja je za projekt živela celotna vas. Zadovoljstvo je bilo tako ob dejstvu, da se je treh uprizoritev ta konec tedna udeležilo več kot 750 gledalcev in so zadnji hip morali poskrbeti za dodatne sedeže, še toliko večje. Publika je najbolj navdušena nad izvedbo in vsebino igre, ki ji še dodaten čar dajejo različna narečja. 35 vaj za predstavo, ki so se jo lotili pred letom dni, ni bil največji zalogaj, čeprav so se igralci – 14 odraslih in pet otrok – zaradi številnih obveznosti težko uskladili med seboj, se danes spominja Pintar. Precej večji napor je bil, kot pravi, pripraviti prizorišče za igro na gozdnem obronku za šolo v Dražgošah. »Prej je bil porasel z grmičevjem in iz njega nam je res uspelo pripraviti lep ambient. Kar dva tedna je vsaj deset mož in fantov s pridnimi rokami urejalo ambient, ki ga zdaj z veseljem pokažemo obiskovalcem,« je bil zadovoljen.

Ozdravljeni duhovne slepote

In od kod pravzaprav ideja, da po 70 letih uprizorijo Sveto Lucijo? KUD Dražgoše, ki povezuje petdeset krajanov, so oživili pred slabima dvema letoma. Kot je pojasnil 29-letni Rok Pintar, ki je obenem tudi predsednik društva, je vas cvetela na področju športa in gasilstva, močno pa pešala pri kulturnem udejstvovanju. Za uprizoritev Svete Lucije se je odločil iz več razlogov. »Prvi je vsebina. Krek je z njo želel združiti vaščane in jih »ozdraviti duhovne slepote«. Podoben je bil tudi moj namen. Želel sem pokazati, da lahko Dražgošani po vseh političnih pretresih minulega stoletja zdaj neobremenjeno odigramo igro z večinoma versko vsebino in na ta način dokončno zakopljemo sekiro, ki je, morda samo še potihoma, obremenjevala starejše generacije. Poleg tega sem se ob dejstvu, da je bila vas v zadnjih 70 letih v nekem trenutku povsem na tleh, Dražgoš sploh ni bilo, nekako želel zahvaliti ljudem, ki so vas spet postavili pokonci in ji vdahnili življenje,« je strnil Pintar.

Zaradi velikega zanimanja nameravajo igro ob gozdu za tamkajšnjo šolo znova uprizoriti še 11., 12. in 13. maja ob 20.30. Drugje kot v Dražgošah je najbrž ne bodo uprizorili, saj po Pintarjevem prepričanju sodi le v domače okolje. »Dobili smo že nekaj povabil, da bi na nekaterih prireditvah odigrali kakšnega od prizorov, kar bomo verjetno tudi storili,« je še napovedal.