Pravi veliki izziv je rast

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 1. maj 2007 / 06:00

Lani so v Iskratelu pri svojih izdelkih izvedli pravi tehnološki prelom in že letos se podajajo na razvite zahodne trge. Pogovori s Siemensom še trajajo.

Kranj – Kranjska telekomunikacijska družba Iskratel si je pridobila ugled družbe, ki ji z veliko koncentracijo znanja uspeva držati razvojni korak tudi z največjimi tovrstnimi proizvajalci v svetu. Občasna obvestila za javnost so kazala na to, da jim je uspelo pripraviti povsem novo ponudbo svojih izdelkov na osnovi najmodernejše internetne tehnologije. K pogovoru smo povabili glavnega direktorja Andreja Polenca.

Vaša obvestila za javnost o doseženem kažejo na to, da je bila lani v središču nova platforma SI 3000. Za kakšne spremembe v vašem proizvodnem programu je torej šlo?

»Iskratel je v popolni produktni podpori na področju virov, znanja in tehnologij. To je tehnološki prelom, ki ga sicer uporabnik opazi s tem, da po bakreni parici (splet dveh bakrenih žic, ki predstavlja osnovo omrežja fiksne telefonije – op. p.) ali optičnem vlaknu poleg glasu dobi tudi možnost prenosa podatkov, dostopa do interneta in različne medijske storitve, kot so televizijska slika, video na zahtevo. Gre za ogromen tehnološki preskok, za katerega je potreben popolnoma nov koncept razvoja, znanja in izdelkov. Iskratelu se je uspelo vključiti v ta nov pristop z razvojem povsem novih tehnoloških platform, treba je bilo osvojiti povsem novo znanje, spoznati nove programske jezike, drugače zasnovati izdelke.

Danes ob vseh milijardnih investicijah v komunikacijsko mrežo ogromno vlagamo tudi v opremo, ki je sicer navaden uporabnik ne vidi. Pomembno pa je poudariti, da gre pri tem za nadgradnjo nekdanje klasične telefonske opreme, saj si Telekomi ne morejo privoščiti, da bi staro opremo zavrgli, pač pa jo je treba postopoma dopolnjevati za nove zmogljivosti. Gre torej za evolucijsko dopolnjevanje.«

In kaj je posebnost Iskratelovega pristopa pri tej nadgradnji?

»Iskratelova posebnost je usmeritev v nadgrajevanje primestnih in celo ruralnih omrežij, ki so običajno še manj razvita, niso niti digitalizirana, pri čemer so ti prehodi še zahtevnejši. V naši družbi že vrsto let akumuliramo znanje prav na tem področju s procesom produktne prenove, ki zahteva tudi drugačen pristop do kupcev. Prepričan sem, da je ta proces, ki je bil začet v letu 2001, že dal rezultate. Letos načrtujemo 160 milijonov evrov prometa, pri čemer je za opremo klasičnih central predvidena prodaja, ki je nekoč predstavljala vso našo prodajo, z lanskih 45 milijonov evrov padla na le še 30 milijonov evrov, kar pomeni, da smo pomembno povečali delež prodaje produktov nove generacije.

Trenutna vlaganja v znanje, razvoj novih produktov, trženje, ki predstavljajo prek dvajset odstotkov prihodka Iskratela. Letos smo na dobri poti uveljavljanja central IP (central, ki delujejo po internetnem protokolu – op. p.), ki so že v komercialni fazi, in računamo, da bomo z njimi ustvarili za 20 milijonov evrov prometa. Zanimanje in naročila doma in v tujini kažejo na precejšen interes. Iskratel je v primerjavi z giganti, ki imajo po 15 milijard evrov prometa, manjši igralec, ki najde svoje priložnosti predvsem na novih, hitro se razvijajočih trgih. Poseben strateški izziv za Iskratel je osvajanje novih tržnih deležev v deželah EU prek t. i. indirektne prodaje, to je prodaje prek partnerske mreže.«

Je prehod na nove izdelke pomenil tudi kaj poslovnih težav?

»Iskratel je imel v preteklih letih, zlasti v letu 2005, pomemben upad prometa, vendar smo poslovali pozitivno. Podobne firme v svetu so krizo tehnološke zamenjave doživljale z milijardnimi izgubami in veliko hujšimi procesi prestrukturiranja. Naš veliki izziv je rast, ki je mogoča le s pravim razvojem, s pravo produktno paleto in agresivnim trženjem. Srečujemo se z novimi tekmeci, s fenomenom kitajske konkurence, ki je realnejša in bližja, kot si morda marsikdo predstavlja. Le kvalitetni, inovativni produkti nam bodo omogočili dostop do novih trgov in zagotavljali konkurenčnost, rast in dobiček.«

Znani ste po izredno visoki kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Prihaja na tem področju še do premikov?

»Res je v naši družbi 70 odstotkov zaposlenih z višjo ali visoko izobrazbo in ta struktura se še izboljšuje. Pri tem kaže dodati, da je, čeprav naše univerze izobražujejo kvalitetne, dobro usposobljene kadre, od diplomiranega inženirja, ki prihaja s fakultete, do inženirja, ki se je sposoben vključiti v naš razvoj, potreben še pomemben korak osvajanja specifičnega znanja o naši tehnologiji, produktih, softverskih jezikih in vodenju tehnoloških procesov. Potrebno je torej še zahtevno dodatno izobraževanje, v katerega ogromno vlagamo: 1,5 milijona evrov letno. Seveda ni dovolj le začetna formalna izobrazba in začetno dodatno izobraževanje in usposabljanje, pač pa je enako pomembno nenehno dopolnjevanje znanja in poznavanje zadnjih dosežkov razvoja tehnologij. Nujno potrebno je tudi nenehno izobraževanje vodilnih delavcev, prodajalcev, razvijalcev, torej kadra na vseh ravneh.«

V preteklih letih ste večkrat opozorili na upadanje deleža izdelkov Siemensa, vašega partnerja in lastnika. Kako daleč ste opri tem?

»Siemens je s 1. aprilom prenesel svojo telekomunikacijsko dejavnost v novo podjetje Nokia-Siemens, kar pomeni, da je izstopil iz te dejavnosti. Iskratel v to novo družbo ni prenesel svojega poslovnega deleža. V imenu vodstva Iskratel lahko rečem, da smo svoj vstop pogojevali z jasno vizijo bodočega položaja Iskratela. Ker do tega pozicioniranja, ki bi na osnovi pogajanj opredelilo našo produktno in tržno vlogo in se zaključilo s poslovnim modelom ter poslovnim planom, ni prišlo, smo nasprotovali prenosu v novo družbo. Želimo zagotoviti pravo mesto našemu tehnološko-produktnemu znanju in lastni prodajni mreži, ki je zelo pomemben del vrednosti naše družbe. Od leta 1989, ko je bil sklenjen joint venture in je bil produktni delež Siemensa 80-odstoten, je ta nenehno padal in danes je zanemarljiv. Siemens ni več naš strateški partner, pač pa le finančni vlagatelj. Upamo, da bodo pogovori zaključeni do poletja.«

Kako je družba Iskratel poslovala lani?

»Prodaja se lani še ni pomembneje povečala, vendar kljub temu beležimo kvaliteten pozitiven poslovni rezultat, ugoden za lastnike, ki pa ga pred potrditvijo na upravnem odboru in skupščini še ne morem razkriti. Delno je tudi posledica prodaje deleža v Simobilu. Ustvarili smo za 139 milijonov evrov prometa, kar je dobra osnova za letošnji in prihodnji izziv – rast. V prvem kvartalu letos ugotavljamo sedemodstotno rast, s čimer nismo zadovoljni, saj letos načrtujemo do polletja 12-odstotno, do konca leta pa 17-odstotno rast. Ta planirana rast je ogromen izziv za celoten kolektiv Iskratela, saj ga moramo doseči s popolnoma novo produktno paleto izdelkov nove generacije. Danes Iskratel zaposluje okoli tisoč ljudi doma in približno tristo v osmih družbah v tujini. Poleg tega je v skupini Iskratel tudi družba Iskrateling, ki se s 70 zaposlenimi specializira za prodajo podjetjem, ustanovam, državi in ustvari okoli 16 milijonov evrov prometa.«

V gorenjskem razvojnem načrtu je tudi IKT tehnološki center oziroma park, katerega nosilec je prav Iskratel. Kaj si obetate od tega?

»Resnično je IKT tehnološki park, ki naj bi nastal ob Iskratelu in ima vso potrebno tehnološko infrastrukturo. Po našem mnenju je to pomemben projekt, v katerega nameravamo pritegniti, skupaj s podjetjem Iskraemeco in podjetjem Perftec še druga gorenjska podjetja iz informacijske komunikacijske tehnologije (IKT). IKT-park predstavlja pomemben korak v razvoju gorenjske regije pri njenem transformiranju v regijo visokih tehnologij. To pa bo zahtevalo nov visoko izobražen kader, ki bo posredno, z visoko dodano vrednostjo prispeval k blaginji kraja.

Projekt zaključujemo, da bomo pripravljeni kandidirati na razpisih za državna in evropska sredstva. Prepričani smo, da bo to predstavljalo nov zagon razvoju na tem področju, ker Kranj potrebuje nove impulze v regionalnemu razvoju.«