Uživa pod košem in s hčerko

Kranjskogorčan Miha Zupan je eden najatraktivnejših slovenskih košarkarjev, ki kljub naglušnosti odlično napreduje, v novi sezoni pa si z Unionom Olimpijo želi nastopiti tudi v Evroligi.

 Kljub temu pa je Miha zadnje čase dobre volje, saj se je zaplet končno rešil, zaigral je v dresu Uniona Olimpije, dobil pa je tudi hčerko. S kar 204 centimetre visokim Kranjskogorčanom, ki se je s košarko začel ukvarjati šele pri sedemnajstih letih, sva se pogovarjala po tekmi Lige UPC Telemach prejšnji teden v Škofji Loki.

Sezona se zate ni začela obetavno, kar nekaj mesecev si čakal, da si lahko zaigral. Kako se je rešilo?

»Po lanski sezoni so mi pri Olimpiji ponudili, da bi igral za njihovo ekipo, tega pa sem si želel tudi sam, saj sem si želel igrati v Evroligi. Žal pa se je zapletlo glede pogodbe s Slovanom in odškodnine, kjer smo imeli pravniki in jaz drugačno mnenje kot direktor Slovana. Zato je tudi prišlo do zapleta, ko pa so prišli v Union Olimpijo novi ljudje, se je ta hitro rešil. Tudi sam ne vem natančno kako, saj vodilni pravijo, da je to tajno in da so pač poravnali odškodnino.«

Zate je najbrž najbolj pomembno, da igraš za Union Olimpijo?

»Zelo sem vesel, da spet lahko igram, da bom lahko nastopal v Evroligi, kar je bila moja želja. Žal se mi v zadnji sezoni ni uresničila, odigral nisem nobene tekme, upam pa, da bom to nadoknadil v prihodnjih sezonah, saj me z Olimpijo sedaj veže dveletna pogodba. Upam, da bodo dobili licenco za igranje Evroligi.«

Kako se počutiš v ekipi, kako sta se ujela s trenerjem?

»Počutim se čudovito, najbolj sem vesel, ker se dobro razumem s trenerjem. Gašper Okorn lepo in razumljivo govori, dobro razumem njegova navodila med igro, do mene je prijazen, čeprav ve, da slabše slišim. Je zelo mlad trener, letos je kot prvi trener Olimpije dobil veliko priložnost in upam, da bo ostal še naprej.«

Si se kdaj počutil manjvrednega, ker slabo slišiš?

»Na začetku je bilo zelo težko, saj sem najprej igral med gluhimi, in ko sem prišel med normalno slišeče, je trajalo kar nekaj časa, da sem se privadil. Vendar pa sem najbolj zadovoljen, da so me soigralci sprejeli, z nekaterimi sem postal celo prijatelj. Čeprav malo drugače govorim, to ne pomeni, da sem slab, in to so oni tudi ugotovili.«

Poleg tega, da si dosegel vrsto uspehov s slovensko reprezentanco gluhih in naglušnih, si bil tudi kandidat za slovensko člansko reprezentanco?

»Ja, lani pred svetovnim prvenstvom na Japonskem sem bil zelo blizu dvanajsterice reprezentantov, vendar sem zadnji trenutek izpadel iz ekipe. Upam, da bom tudi letos kandidat, in potrudil se bom, da se uvrstim v ekipo, saj si želim igrati za slovensko reprezentanco.«

Pred kratkim si postal tudi očka. Ti družina veliko pomeni?

»S punco Majo, ki prav tako slabše sliši, sva si zelo želela otroka in pred mesecem dni sva dobila hčerko Luno Mio, ki nama je prinesla res veliko veselje. Zelo sem vesel tudi vsakič, ko lahko grem domov v Kranjsko Goro, čeprav je tega časa med sezono, ko so tekme in treningi, res bolj malo. Ko pa pridejo prazniki in prosti dnevi, to rad izkoristim, da grem na svež zrak, da grem v Krnico, saj me narava zelo pomirja.«

Kaj še rad počneš v prostem času?

»Rad igram bovling, zagotovo pa je moj drugi šport smučanje, saj smučam že od malega. V zadnjem mesecu pa me precej okupira tudi hčerka, saj z njo zelo uživam.«