Računalnik in jaz: Kar se Janezek nauči, to Janezek zna

Šola je okolje, v katerem se že od rane mladosti srečujemo z vsem, kar nas kasneje skozi življenje močno determinira in usmerja. V šoli preživimo več časa kot doma, v šoli spoznamo več ljudi kot zunaj nje, v šoli se naučimo živeti in končno v šoli znanje zajemamo z veliko žlico. Včasih so bile glavne knjige in zvezki, danes pa njihovo vlogo vse bolj prevzemajo računalniki, internet, multimedijske vsebine. Zato je še toliko bolj pomembno, da nas v šoli seznanijo z znanji, ki nas bodo vodila skozi nadaljnje življenje. Vsekakor mora šola nujno slediti trendom razvoja in uporabljati zmožnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija. Podatki raziskave Evropske komisije za Slovenijo niso najbolj pozitivni. Z raziskavo so proučili stanje na področju osnovnega in srednjega šolstva, o rabi informacijsko komunikacijske tehnologije. Raziskava je bila izvedena spomladi leta 2006, v 25 državah članicah Evropske unije ter na Norveškem in Islandiji, zajela pa je več kot 10 tisoč učiteljev. Slovenija se običajno nahaja precej pod povprečjem. Slovenija ima izredno dobro in nadpovprečno razvito infrastrukturo, ima pa tudi izredno visoko pripravljenost učiteljev za uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Večina šol ima širokopasovni dostop do interneta, zelo dobra lokalna omrežja, v večini pa jih najdemo tudi na svetovnem spletu. Po drugi strani pa Slovenija močno zaostaja za Evropsko unijo predvsem v pogledu rabe in izrabe informacijsko komunikacijske tehnologije v učilnici in pri pouku. Ne najboljši pa je tudi pokazatelj, ki opredeljuje, koliko učencev uporablja en računalnik.

96 odstotkov vseh šol v Evropi ima dostop do interneta, od tega ima 67 odstotkov šol širokopasovni dostop. V skandinavskih državah, Estoniji, Malti in na Nizozemskem ima širokopasovni dostop 90 odstotkov šol, v skupini držav, med katere sodijo Grčija, Poljska, Ciper in Litva pa je delež takih šol 35 odstotkov. Za primerjavo, v Združenih državah Amerike je imelo leta 2003 širokopasovni dostop do interneta 95 odstotkov javnih šol. Za pripravo učnih ur uporablja internet 90 odstotkov evropskih učiteljev, 74 odstotkov pa jih internet uporablja kot učni pripomoček. V Veliki Britaniji je internet za 96 odstotkov učiteljev poglavitni učni pripomoček, v Latviji pa je takih le 35 odstotkov. Dobrih 80 odstotkov učiteljev meni, da so učenci ob uporabi interneta in računalnika bolj motivirani in pozorni pri pouku. Pomanjkanje računalnikov je v polovici primerov glavni razlog evropskih učiteljev, da ne uporabljajo informacijsko komunikacijske tehnologije. V Sloveniji uporabljajo internet vse šole, pri tem pa jih ima 85 odstotkov širokopasovni dostop. 93 odstotkov šol, ki uporabljajo računalnike za učenje, jih uporablja v učilnicah. Vse šole imajo računalniške učilnice, povprečno pa ima šola 8 računalnikov na 100 učencev, medtem ko je evropsko povprečje 11 računalnikov na 100 učencev.

V zadnjih 12 mesecih je 68 odstotkov učiteljev uporabilo računalnik med učnimi urami. 64 odstotkov učiteljev, ki uporabljajo računalnik, ga uporablja pri manj kot desetini vseh ur, le 12 odstotkov pa ga uporablja v več kot polovici vseh učnih ur. Zanimivo je, da informacijsko komunikacijsko tehnologijo v Sloveniji uporabljajo bolj intenzivno starejši učitelji.32 odstotkov učiteljev še vedno ne uporablja računalnika med učnim urami. Glavni razlog je premajhno število računalnikov v šolah. Dobrih 90 odstotkov učiteljev meni, da informacijsko komunikacijska tehnologija pozitivno vpliva na učenje. Šola predstavlja naš prvi stik z znanjem in če nam je to posredovano na boljši, razumljivejši in bolj učinkovit način, potem je naša pot do osvojitve teh znanj bistveno lažja. Nujno je potrebno sobivanje in simbioza vseh dejavnikov, tako učiteljev, staršev kot tudi učencev. Vsi skupaj tvorijo učni sistem, ki mora učencem poleg znanja ponuditi tudi ustrezno motivacijo, angažiranost in predvsem vse to ponuditi na način, ki ga lahko učenci osvojijo na čim lažji način. Premik je potreben zlasti pri učiteljih, ki morajo biti predvsem dober vzgled.