Sirc zahteva pravično odškodnino

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / četrtek, 26. april 2007 / 06:00

Dr. Ljubo Sirc, sin znanega kranjskega predvojnega podjetnika Franja Sirca, ki živi na Škotskem, je kranjskega župana Damijana Perneta seznanil z neuspešnim prizadevanjem za pravično odškodnino za odvzeto zemljo v Stražišču.

Kranjski podjetnik Franjo Sirc je v Stražišču, kjer je sedaj športno igrišče, zgradil za tiste čase moderno tekstilno tovarno, v kateri je bilo leta 1941 zaposlenih 250 delavcev. Po okupaciji so Nemci 3. julija 1941 tovarno zaplenili in stroje, surovine in izdelke prodali neki berlinski firmi, v tovarni pa so začeli izdelovati rezervne dele za rakete. Lastnik Franjo Sirc ni hotel sodelovati z Nemci, čeprav so ga ti vabili, najverjetneje predvsem zaradi podatkov o naročenem, vendar nedobavljenem ruskem bombažu, in je z družino pobegnil v Ljubljano. Zaradi odklonjenega sodelovanja mu je grozila selitev v Srbijo. Nemci so pred umikom leta 1945 tovarno razstrelili in požgali. Franjev sin Ljubo, rojen leta 1920, se je kot zaveden Slovenec leta 1941 vključil v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, vendar so ga izključili, ker je bil proti sklepu, da mora biti vsak, ki ne spoštuje ukazov komunistične partije, čeprav se bori proti okupatorju, kaznovan s smrtjo. Konec druge svetovne vojne je dočakal kot partizan V. Prekomorske brigade in artilerije VII. Korpusa. Očitno je bil zaradi nasprotovanja vodilni vlogi partije v Osvobodilni fronti usodno zaznamovan. Na Nagodetovem procesu je bil zaradi domnevnega delovanja zoper Jugoslavijo obsojen na smrt in kasneje pomiloščen na 20 let prisilnega dela. Odsedel je sedem let in pol ter pobegnil v tujino. Sedaj živi v Glasgowu na Škotskem. Oče Franjo je po vojni, čeprav prizadet zaradi uničenja tovarne, že leta 1945 začel optimistično načrtovati obnovo tekstilne industrije in potoval v Avstrijo, Združene države Amerike in na Poljsko. Upanja je bilo kmalu konec. Tudi njega so obtožili vohunstva in ga obsodili na deset let ječe. Umrl je po štirih letih. Mami Zdenki je udba pobrala osebne stvari, stric Metod Pirc, partizanski polkovnik, pa je bil obsojen na 20 let ječe. V zaporu je presedel šest let in pol. Česar Sirčevim niso vzeli Nemci, jim je pobral povojni komunistični režim.

Zahtevajo pravično odškodnino

Leta 1991 je bila razveljavljena sodba Vrhovnega sodišča LRS proti očetu Franju Sircu in sinu Ljubu. Uradno jima je bila priznana nedolžnost. Za vzeto imetje bi morali Sirčevi dobiti odškodnino, enako njegovi tržni vrednosti. Kranjska občina ima še vedno v lasti 14.113 kvadratnih metrov zemljišča v Stražišču, kjer je stala porušena tekstilna tovarna in na katerem je sedaj športno igrišče z manjšo stavbo. Na najlepšem delu Pirčevega vrta na Sejmišču v Kranju še stoji baraka, v kateri je bilo kegljišče, na delu vrta pa je bila zgrajena cesta. Največji problem je odškodnina za odvzeto zemljišče v Stražišču, kjer je stala tovarna. Ljubo Sirc je še ni dobil. Prejel pa sklep sodišča o tem zemljišču. Prvega marca letos je okrajno sodišče v Ljubljani določilo odškodnino za 14.113 kvadratnih metrov zemljišča v višini 264.254,66 evrov ali 18,72 evra za kvadratni meter! Ljubo Sirc je bil zaradi takega sklepa užaljen in ogorčen. Določena cena je bistveno nižja od tržne in nižja, kot so jo že dobili nekateri denacionalizacijski upravičenci v Kranju. Holzhackerjevim dedičem je kranjska občina na primer za podobno zemljišče v podobni oddaljenosti od središča Kranja plačala 84 evrov za kvadratni meter. Preko svoje sestrične Ljube Pirc (Zdenka, hčerka Cirila Pirca je bila mati Ljuba Sirca – op. J. K.) je v pismu kranjskemu županu Damijanu Pernetu pojasnil svoj problem in pogled na razvoj Kranja. Pismo, ki mu daje avtor javni značaj, je poslal tudi svojemu odvetniku, ministrstvu za pravosodje in ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo.  Ljubo Sirc nam je v torek, ko smo ga poklicali v Glasgow, povedal, da ne razume, od kod taka razlika v ceni in zakaj oblast v demokratični Sloveniji ne reši njihove upravičene zahteve. »Holzkackerjevi dediči so bili moji prijatelji in jim plačila niti najmanj ne zavidam. Med drugim je skoraj smešno, da je cena za kvadratni meter našega tovarniškega zemljišča samo 40 odstotkov sicer izračunane cene, ker so Nemci tovarniško stavbo razstrelili in na zemljišču ni nobene stavbe. Prepričan sem, da bi se morala cena kvadratnega metra zemljišča gibati med 80 in 100 evri. Ves denar, ki bi ga dobil za odškodnino, sem pripravljen vložiti v urejanje Pirčeve in Sirčeve hiše ter tega dela Kranja. Ne znam si razložiti, zakaj tako sovraštvo do Sirčevih, ki nismo nikomur storili nič žalega in se nismo pajdašili ne s fašističnimi ne s komunističnimi totalitarci. Naše premoženje je nastalo med industrializacijo Gorenjske, ko je bilo konec revščine in izseljevanje v Ameriko. Ustvarjenih je bilo šest tisoč novih delovnih mest s plačami, primerljivimi z Avstrijo,« je povedal Ljubo Sirc.

Denar za lepšo podobo Kranja

Sirc v pismu poudarja, da pravične odškodnine ne namerava strpati v svoj žep, ampak jo namerava vložiti v lepšo podobo Kranja. Njegov namen je obnova Pirčeve hiše v Vodopivčevi ulici 11 na Roženvenskem klancu, kjer je bila doma njegova mama in kjer je bil tudi rojen. Lastnica polovice hiše je sestrična Darja Okorn, lastnik druge polovice pa je njen brat, upokojeni zdravnik Marko Pirc, ki je pripravljen svojo polovico prodati Sircu, da ne bi prišla v tuje roke. V hiši je že urejen muzej Pirčeve barvarne. Z odškodnino namerava Sirc obnoviti tudi domačo hišo na Vodopivčevi 16, drugo in tretje nadstropje pa ponuja za pet let v brezplačen najem Gorenjskemu muzeju za ureditev zbirke o industrializaciji in podjetništvu v Kranju. Po petih letih naj bi se muzej s Sirčevo soprogo Susan in hčerko Nadio dogovoril za dolgoročni najem ali za odkup teh prostorov. Sirc v pismu ponuja sodelovanje pri urejevanju Pirčevega vrta in Sejmišča (nekdanjega živinskega sejma). Pungrat, Sejmišče in Roženvenski klanec bi bili rešeni propada in spremenjeni v urejen in kulturni del Kranja. »Državljani in meščani svoje premoženje primerno vzdržujejo lahko le, če jim država in mestna občina pustita dovolj denarja, da si to morejo privoščiti. Če danes država in občina ne bosta pustila prebivalcem dovolj sredstev, se bo nadaljevalo stanje, značilno za komunistični režim,« je zapisal ljubo Sirc in spomnil na nedopustno rušenje stavb na vrhu Jelenovega klanca ter na pačenje kranjskega mestnega jedra. »Gospod župan, skušajmo se dogovoriti, kako bomo prispevali k podobi Kranja. Veselilo me bo, če mi boste kmalu sporočili svoje mnenje o mojih predlogih,« je zapisal Ljubo Sirc.