Priložnost za Slovenijo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / četrtek, 26. april 2007 / 06:00

Branko Grims, predsednik parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport ter vodja slovenske delegacije v parlamentarni skupščini zveze NATO, o pričakovanjih Slovenije ob predsedovanju Evropski uniji.

Kaj bo Sloveniji prineslo predsedovanje Evropski uniji na začetku prihodnjega leta?

»Predsedovanje Evropski uniji je za Slovenijo velika priložnost, saj smo prva nova članica EU, ki bo imela to čast. Za Slovenijo je bila v preteklosti osamosvojitev edini res prepoznavni trenutek vse do uspešnega prevzema evra 1. januarja 2007. Pod žarometi smo bili le še ob srečanju ameriškega in ruskega predsednika na Brdu. Lahko bo to predsednikovanje sploh enkratna priložnost, kajti če bo sprejeta nova evropska ustava, bo to v praksi pomenilo, da majhne države, kot je Slovenija, povsem samostojno ne bodo nikoli več vodile celotne EU. V tem primeru gre tudi za odgovornost pred zgodovino. Na državni ravni je zato predsednik vlade g. Janez Janša predlagal pogodbo o tem, da v tem času vsi sodelujemo pri zunanji politiki in da pred Evropo ne potenciramo tem, ki mečejo slabo luč na Slovenijo. V preteklosti so naši politični nasprotniki to pogosto počeli ob izbrisanih, ob Romih in še kje, ključen problem pa je v tem, da posamezniki z nasprotnega političnega pola v tujino ne pošiljajo resničnih podatkov, pač pa manipulirajo z neresnicami.«

Kakšno priložnost ob slovenskem predsedovanju EU vidite za Gorenjsko?

»Gorenjska ima tu enako nalogo in priložnost kot Slovenija. Obiski tujih državnikov in novinarjev so priložnost, da se predstavimo s svojo kulturo, znamenitostmi, s svojimi naravnimi danostmi (Gorenjska je izjemno lepa, sam ne poznam lepše dežele) in lahko storimo marsikaj z vidika turizma. Potrebno pa je biti realen, kajti obiski tujih državnikov so časovno zelo omejeni, omejitve predstavljajo tudi stroge varnostne zahteve EU in zveze NATO. Kranj se bo v času predsedovanja predstavil z različnimi dejavnostmi: kaže se možnost, da bi bila ena od prireditev prav v središču mesta. Veliko število kamer in tujih novinarjev omogoča spoznavanje Gorenjske, tkanje vezi in poznanstev, ki pozneje odpirajo vrata tako v političnem kot v poslovnem svetu.«

Ob evropskem predsedovanju bodo poleg ministrskih še druga srečanja.

»V času predsedovanja bodo srečanja na ministrski in na parlamentarni ravni. Poleg odborov za zunanjo politiko in EU, ki sta obvezna, bo najbrž srečanje med parlamenti potekalo tudi na področju kulture (osrednja tema bi bil medkulturni dialog), česar se kot predsednik parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport zelo veselim. Mislim, da bo uresničitev tega načrta, ki sicer še ni potrjen, najboljši dokaz, da smo resno mislili s svojimi besedami v minulih 15 letih, ko smo poudarjali, da je bogastvo slovenske kulture tisto, kar lahko ponudimo Evropi in da je naša kultura vrednota, ki jo želimo ohranjati in razvijati tudi v okrilju Evropske unije. Slovenija bi bila prva država, ki bi se odločila za ta korak, zato bo njegova odmevnost še toliko večja.«

Kako se je po vašem mnenju v Sloveniji uveljavil medijski pluralizem po predlani sprejeti medijski zakonodaji. Zadnji dogodki v zvezi z odstavljanjem novinarjev Dela prej kažejo na to, da se ta svoboda oži?

»Prav zanimivo je, kako brezobzirno tranzicijska levica s svojim kadrom pometa po medijih. Poglejte si, kako so čez noč zamenjali odgovornega urednika Mladine Janija Severja, mu očitno onemogočili delo v mediju in tako celo posegli v njegovo ustavno pravico do dela. Očitno zgolj zato, da so naredili prostor za vodjo novinarskega združenja, ki je brez ustrezne izobrazbe ter zato poosebljena žalostna podoba levičarsko ideologiziranega dela novinarstva, ki je maloštevilen, a ekstremno glasen in vpliven propagandni stroj. Koliko je takšna oseba verodostojna, ko potem v tujini blati Slovenijo z vpitjem o preganjanju urednikov (uganili ste, da svoj primer zamolči), naj si mnenje ustvari vsak sam. Kako je z vidika tujine videti podoba medijev po spremembah zakonodaje v zadnjih dveh letih (na referendumu potrjenem zakonu o RTV Slovenija in noveli zakona o medijih), lahko razberemo iz poročila State Departmenta o stanju človekovih pravic v Sloveniji, ki je za obdobje po uveljavitvi teh dveh zakonov izjemno ugodno za Slovenijo. Prvič v njem piše, da so mediji v Sloveniji svobodni in pokrivajo cel spekter različnih mnenj. Prav to ameriško priznanje očitno postavlja na laž kritike, ki trdijo, da se dogaja omejevanje svobode. Gre za popolnoma jasno igro: tranzicijska levica je prej stoodstotno obvladovala vse osrednje medije v Sloveniji, kar so sami orwellovsko imenovali medijska svoboda. Ko pa so svoj politični vpliv začeli izgubljati, so začeli vpiti, da se v Sloveniji krati medijsko svobodo.«

Izbrisani so druga zgodba, ki zelo odmeva v Sloveniji. Vi se v zvezi z njo zavzemate za sprejetje ustavnega zakona?

»Zgodba s t. i. izbrisanimi je zelo občutljiva, ker se dotika vprašanj slovenske osamosvojitve in s tem temeljnih vrednot, na katerih sloni naša država. Ta zgodba je po politični plati nastala kot vrhunec izničevanja pomena slovenske osamosvojitve, ki so jo predstavniki tranzicijske levice (danes organizirani v SD, LDS, Zares …) poniževali kot operetno dejanje. Vse kar naj bi bilo pozitivnega, naj bi se zgodilo pred desetletji (o povojnih zločinih seveda modro molčijo), vojna za Slovenijo pa naj bi bila nepomembna. V SDS ves čas zagovarjamo načelo, da če je bila komurkoli storjena krivica, jo je treba popraviti, da pa nihče, ki je kalkuliral na račun neodvisnosti Slovenije ali jo celo napadel z orožjem, iz tega ne more vleči nobene koristi. Zato je vsak primer nujno pogledati posebej in vsakega posameznika oceniti po njegovih dejanjih, kaj je v določenem trenutku počel in kakšen je bil njegov odnos do slovenske države ob osamosvojitvi. Ob tem pa so se zaračunali tudi tisti v SD in drugih strankah tranzicijske levice, ki so mislili, da bodo iz vrst izbrisanih pridobili dodatne volivce. Zakaj pa mislite, da vsem argumentom in nedvoumni (94 odstotkov!) odločitvi ljudi na referendumu navkljub še kar slepo vztrajajo pri kolektivni obravnavi vseh? Pravičnost omogoča samo individualna obravnava primerov, kolektivizem pa je odraz političnih računov tranzicijskih levičarjev, čeprav vedo, da bi jo (preko stroškov in odškodnin) plačali vsi – torej tudi vsi tisti novi državljani, ki so bili do Slovenije lojalni in so po osamosvojitvi uredili svoj status, tako kot je bilo ponujeno vsem.«

Ustavni zakon je bil predlagan že v času prejšnje vlade?

»Že v času Ropove vlade je bil predlog, da bi to uredili z ustavnim zakonom. Takrat smo besedilo celo že uskladili s takratnim ministrom SD Radom Bohincem, potem je zoper ta predlog nastopil Anton Rop in do dogovora ni prišlo. Mimogrede – sedaj sta Rop in Bohinc skupaj v krogu SD, toliko o zarečenem kruhu … Sledil je referendum, na katerem se je 94 odstotkov ljudi opredelilo proti izdajanju odločb o stalnem prebivanju kar počez. Sedanja vlada je pripravila ustavni zakon s še boljšim besedilom, vendar se stranke tranzicijske levice še vedno nočejo o tem resno pogovarjati in celo napovedujejo dodatno internacionalizacijo tega vprašanja. Poudarjam, da ni nič narobe, če seznanimo Evropo o nekem problemu, kadar se to stori na pošten, korekten način. O t.i. izbrisanih pa je šlo v tujino cel kup neresnic in grobih zavajanj zato, da se je odziv iz tujine lahko uporabilo za doseganje notranjepolitičnih učinkov. Sramota je blatiti lastno državo v tujini, da lahko doma pobiraš politične koristi. Ni res, da smo v Sloveniji odvzeli 18.500 državljanstev in da so sedaj ti ljudje izbrisani. V Sloveniji nismo nikomur vzeli državljanstva, nasprotno, vsem smo ga ponudili, le vlogo je bilo treba oddati. Nobena država ni ravnala tako dobronamerno kot Slovenija, kar najbolje dokazuje skoraj 200 tisoč novih državljanov, ki so svoj status brez težav uredili. Nekateri pa so se zaračunali in mislili, da se bodo po povratku JLA vrnili kot zavojevalci in voditelji. Ne trdim, da to velja za vse, poudarjam pa, da je zato, ker so tudi taki vmes, treba pogledati vsak primer posebej. Popraviti moramo krivice tistim, ki so se jim res zgodile, ne pa kolektivno deliti odločb in z njimi povezanih pravic in odškodnin, kar bi bilo krivično do vseh drugih ljudi, ki so ustvarili državo Slovenijo s skupnimi napori leta 1991.«