Eva prisega na Črnobelo

Eva Moškon, ki jo je duet z Janom Plestenjakom Iz pekla do raja čez noč izstrelil med znane slovenske pevke, je pred leti zatrjevala, da je bolj »bandovski tip« pevke in da je samostojna kariera ne mika kaj preveč. Še pred snemanjem priljubljenega dueta je sodelovala večinoma z rock skupinami, nato jo je pod svoje okrilje vzela založba. Posnela je hit Ti znaš, a nam je mlada pevka iz Tržiča že takrat potarnala, da pogreša sodelovanje s skupinami, a pač druge možnosti ni imela, saj jo je založba podpirala pri samostojni karieri. V začetku letošnjega leta so celo napovedovali snemanje samostojnega albuma, a Eva ni več zdržala pri samostojni karieri, ustvarjati si je želela drugačno glasbo. Pred nekaj meseci je tako začela sodelovati s kitarskim duom Črnobelo. S slednjim je do sedaj pripravila skladbo Ljubim se, ki je nekakšna mešanica etna in popa, zanjo pa so pred kratkim posneli tudi videospot. 24-letna Eva, ki obiskuje tudi ure klasičnega petja, pa ima z glasbeno kariero še precej načrtov.

Novega dueta z Janom Plestenjakom poslušalci verjetno ne bodo dočakali …

»Ja, res ni v planu.«

In kakšni so vaši plani s kitarskim duom Črnobelo?

»Povedati moram, da snemanje albuma ni več vprašljivo, in da se že veselim sodelovanja. Nenazadnje gre za izjemen kitarski duo: Andrej Pekarovič prihaja iz Ljubljane, Luka Vehar pa je Gorenjec, prihaja iz Škofje Loke. Oba pa trenutno zaključujeta študij kitare v Gradcu.«

S kitarskim duom ste nastopili tudi na polfinalnem izboru Eme, preboj v finale vam ni uspel. Kako ste to doživljali?

»Vsekakor bi bilo lepo stati na odru Eme še v finalu, pa vendar razočaranja z naše strani ni bilo, kajti to je bil naš prvi skupni projekt in nič lepšega ni, če ga že takoj lahko sliši širna Slovenija. Lepo nagrado za naš trud pa smo prejeli že takoj naslednji dan po nastopu na Emi, saj so nas izglasovali za popevko tedna na Valu 202.«

Kakšna se vam zdi zmagovalna pesem Cvet z juga? Menite, da bo Alenka Gotar v Helsinkih uspešna?

»Uspeh je relativna stvar, sploh v tem primeru, ko imajo vse druge stvari večjo težo kot pa glasba sama. Za Alenko in celotno ekipo, ki jo bo spremljala, bom držala pesti, njena pesem in njen glas pa bi zagotovo morala narediti velik vtis.«

In kaj porečete na očitke, da včasih pesmi zapojete preveč mrtvo?

»Se le nasmehnem.«

Boste zdaj prednost dali glasbeni karieri ali študiju andragogike?

»Moj študij je bil res malce na drugem tiru, tako da je skrajni čas, da se ga lotim resneje. Če bo šlo letošnje izpitno obdobje uspešno mimo, me čaka še zadnji letnik. Odločitev za ta študij je padla kar na samem informativnem dnevu, saj me vse to, kar študij obsega, od organiziranja, izobraževanja, vodenja, animiranja, svetovanja in podobno, veseli. Upam, da se bom nekoč ukvarjala z organiziranjem glasbenih delavnic, ki so zaenkrat so še zelo oddaljena vizija. Vsekakor pa upam tudi, da za glasbeno udejstvovanje ne bo nikoli zmanjkalo volje in časa.«

Se v medijih ne vidite? Nenazadnje delate na radiu Gorenc …

»Na radiu sem začela delati predvsem zato, da bi se znebila treme pred javnim nastopanjem. Zdaj teče drugo leto, delam pa kot moderatorka. No, po vsem tem času je trema že postala moja velika prijateljica … (smeh) Vsekakor je delo na radiu zanimivo, izzivalno in ustvarjalno in bom vztrajala tudi v prihodnje.«

Bi delali tudi na televiziji?

»Televizija? Tudi, a pustimo času čas, naj sam prinese tisto, upam, da pravo.«

Praktično čez noč ste postali znani celi Sloveniji. Ali kdaj razmišljate, zakaj vam je bilo sploh tega treba?

»Ja, biti izpostavljen čez noč v taki meri, res ni malenkostna stvar. Pa vendar nikoli ne razmišljam v tej smeri. Predvsem sem vesela, da sem lahko sodelovala z Janom in njegovo ekipo in sem hvaležna za vse izkušnje, ki sem jih v času sodelovanja pridobila. Kaj sem se iz tega naučila? Še bolj sem spoznala sebe in v meni je sedaj vodilo, da bodi to, kar si, še močnejše!«

Otroštvo ste zaradi izgube staršev preživeli v rejništvu in ste tako vajeni borbenosti. Je to izkušnja, ki vam v življenju na neki način pomaga?

»Vsekakor me je družinska usoda osebnostno močno zaznamovala, me ranila, a obenem okrepila. A ne glede na vse - življenje je borba za vsakogar. Za nekatere lažja, za druge težja, pomembno je, če jo rad živiš!«

Kako pogoste vas pot še zanese v domači Tržič?

»Zaradi študijskih in drugih obveznosti res vse več časa preživim v Ljubljani. Ob koncu tedna pa se z veseljem vračam na prelepo Gorenjsko, v moj domek v Tržiču.«