V Niku štejejo desetinke sekunde

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 25. april 2007 / 06:00

V dvajsetih letih so v Niku Železniki povečali proizvodnjo za skoraj desetkrat. V novem prizidku želijo proizvodnjo normalizirati.

Železniki – Družba Niko je s proizvodnjo mehanizmov za registratorje dosegla več kot četrtinski delež na evropskem trgu in trudijo se, da bi bili konkurenčni tudi Kitajcem, pred katerimi jih je začasno rešil antidumpiški postopek. O poslovanju smo se pogovarjali z direktorico Valentino Nastran.

Niko je znan po uspešnem poslovanju. Kako ste poslovali lani?

»Naše lansko poslovanje je bilo izjemno dobro, saj je bil obseg poslovanja kljub ambicioznemu planu presežen. V primerjavi z letom 2005 smo povečali prodajo za skoraj 30 odstotkov oziroma za osem odstotkov presegli poslovni načrt. Najpomembnejši dejavnik za tako veliko povečanje je bila lani v Bruslju sprejeta carinska zaščita mehanizmov za registratorje, zaradi katere so se pripeljani iz Kitajske bistveno podražili in po cenah postali primerljivi z evropskimi. Lani smo izdelali 109 milijonov in prodali 111 milijonov kosov mehanizmov, ki predstavljajo okoli 80 odstotkov naše proizvodnje, prodajo pa smo povečali tudi v drugih programih. Tudi prodajno se je potrdila naša orientacija, da kupcem mehanizmov ponudimo tudi druge izdelke, ki so potrebni za proizvodnjo registratorjev.

Pomemben pa je tudi razvoj na področju mikro jeklenih vlaken, ki smo jih začeli uvajati v letu 2002. Gre za nadomestek gradbenih mrež za povečanje nosilnosti industrijskih tlakov. Vstop v panogo gradbeništva je bil zahteven, vendar se uspešno prebijamo.«

Ali temu proizvodnemu uspehu sledijo tudi finančni rezultati poslovanja?

»Lahko rečem, da. Pri naši proizvodnji je izrednega pomena obvladovaje kvalitete vhodnih materialov, kvalitete izdelave in stroškov. V strukturi cene direktni vhodni materiali predstavljajo kar 60 odstotkov cene. V letu 2006 smo ustvarili za 6,3 milijarde tolarjev celotnih prihodkov in za 343 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je za 145 odstotkov, torej skoraj dvainpolkrat več kot v predhodnem letu. Če je velikoserijska proizvodnja dobro obvladovana, deluje ekonomija obsega. Čisti dobiček predstavlja v strukturi prihodkov 5,3 odstotka, kar je za kovinarsko panogo izjemno dober rezultat.«

Kako je s povpraševanjem po registratorjih? Ali razvoj informacijske tehnologije, težnje po brezpapirnem poslovanju in elektronskem shranjevanju ne vplivajo na zmanjšanje?

»Potrebe po registratorjih v Evropski uniji zadnjih pet let ostajajo približno enake, v preteklosti je bila rast po približno dvoodstotna. V razvitih državah povpraševanje stagnira, v manj razvitih pa je rast velika. Bolj je družba razvita, več dokumentov se shranjuje. Danes ima sleherni uporabnik računalnika tudi tiskalnik, doma in v službi in shranjevanja papirjev, ki je zanesljivejše, preglednejše in hitreje dostopno, je več. Zanimivi so podatki o tem, da imajo v Švici dva registratorja na prebivalca, Nemčija 1,5 in približno toliko je ocenjeno tudi v Sloveniji, medtem ko je v Romuniji le 0,2 registratorja na prebivalca. Vzhodne države, ki se hitro razvijajo, so zato zelo perspektiven trg.«

Mehanizem za registrator je preprost izdelek, ki pa ga v Niku izdelujete z visoko tehnologijo. Kako vam je to uspelo?

»Ko sem prišla pred dvajsetimi leti v to podjetje, sem razmišljala podobno, vendar ni tako. Odgovor je v velikoserijski proizvodnji, pri kateri je izrednega pomena, kako jo obvladujemo. V 20 letih smo proizvodni proces razvili skoraj do popolnosti, sicer konkurenčnega boja s Kitajci, ki traja že od leta 1999, ne bi zdržali. Evropa potrebuje letno okoli 420 milijonov registratorjev (svetovne potrebe so ocenjene na 550 milijonov) in v letu 2005 je bila iz Kitajske poslana polovica Evropi potrebnih mehanizmov. Danes imamo devet linij, s katerih vsake 1,3 sekunde oz. 1,6 sekunde na starejših linijah na vsaki od linij dobimo en dober mehanizem, testiramo pa že najnovejši avtomat, kjer se bo čas izdelave skrajšal na približno sekundo. Če želimo biti konkurenčni državam z nizko ceno delovne sile, moramo biti visoko produktivni. Leta 1987 smo s 360 ljudmi izdelali 12,5 milijona mehanizmov, letos pričakujemo, da jih bomo z 304 zaposlenimi izdelali skoraj 118 milijonov.«

Lani ste dobili nagrado za inovacijo, saj ste mehanizem preoblikovali in prilagodili avtomatizirani proizvodnji. Za to in za upravljanje visoke proizvodne tehnologije je potrebnega precej znanja. Od kod?

»Zavedamo se, da je prav znanje predpogoj za visoko produktivnost. Načrtno delujemo že vrsto let in pridobivamo znanje doma. Sodelujemo z vrsto znanstvenih institucij, kot sta elektro in strojna fakulteta Univerze v Ljubljani ter z družbami s področja računalniško tehničnega vodenja in obvladovanja proizvodnih procesov. Orodja za obdelavo pločevin izdelamo v lastni orodjarni, orodja za preoblikovanje žic pa dobimo od tujih dobaviteljev. Če želimo konkurirati nelojalni državno subvencionirani proizvodnji s Kitajske, je za našo učinkovitost nujno pravo ravnovesje med doma razpoložljivim in tujim znanjem. Lani nam je uspelo za razvoj izboljšanega modela mehanizma in tehnologije dobiti tudi subvencijo iz evropskih strukturnih skladov, za razvoj in osvajanje tehnologije obdelave žic pa denar MZG.«

V kakšen namen nameravate usmeriti ustvarjen čisti dobiček?

»Politika naše družbe je, da vlaga na tista področja, kjer se denar čim preje in najbolje obrne. Ocenjujemo, da naj bo, glede na razmere na trgu, zgornja meja števila mehanizmov za registratorje okoli 130 milijonov kosov na leto in tej meji se zelo hitro približujemo. To pa pomeni, da moramo že sedaj vlagati tudi v razvoj proizvodnje drugih izdelkov. Dobiček iz leta 2006 bomo torej v veliki večini namenili za širitev proizvodnih kapacitet.«

Na dvorišču gradite velik prizidek. Kaj nameravate s tem pridobiti?

»Že lani smo se lotili dozidave proizvodnih prostorov. Tu, v Železnikih smo s prostorom hudo omejeni, ker smo obseg proizvodnje tako hitro povečevali. Tovarna je bila izgrajena za proizvodnjo 12,5 milijona kosov mehanizmov, letos jih bomo izdelali devetkrat toliko. Stiska s prostorom je velika in komunikacije na področju logistike problematične. Dela se v treh izmenah, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. V prizidku s tremi etažami bomo predvsem pridobili prostore za normalizacijo proizvodnje mehanizmov in njeno delno razširitev, prostore za skladišča in nekaj upravnih prostorov. Proizvodni prostori se bodo povečali za dobro tretjino, celotna uporabna površina v tovarni pa bo dvakrat večja. Vrednost investicije ocenjujemo na 1,74 milijarde tolarjev, slaba polovica tega za gradbena dela, preostalo za novo opremo.«

Boste izplačali tudi kaj dividend?

»Pričakujem, da bomo, saj smo v preteklih letih vedno izvajali politiko izplačila sicer skromnih dividend, ki so se povečevale v skladu z inflacijskimi gibanji. Sklepa lastnikov o dividendah iz lanskega dobička še nimamo, želimo pa si, da bi se omenjena dividendna politika nadaljevala. Želimo si, da v časih, ko veliko investiramo, lastniški kapital ne postane dražji od kreditov.«

Nedavno ste s prodajo deleža SOD-a dobili novega avstrijskega lastnika. Ste se z njim že srečali?

»Prodaja nas ni presenetila, želeli pa smo si, da bi lastništvo ostalo v slovenskih rokah. Kljub temu pričakujemo, da bomo z lastnikom, ki ima 22-odstotni delež, dobro sodelovali, saj s tem deležem ne more vplivati na bistveno spremembo poslovanja. Firmo lastnika poznam iz preteklih let in nam ni konkurenca. Vložek v nakup je bil velik in prepričana sem, da so ocenili vlaganja v Niko kot dobro naložbo. Pogovorov po nakupu še nismo imeli. Najpomembnejše se mi zdi, da ohranimo poslovanje na dolgi rok, da dolgoročno zagotovimo proizvodnjo, ki bo zanesljivo dajala kruh pri nas zaposlenim, kar je izredno pomembno za naše kraje.«