Ljubki mucki - neljubka mikrosporija

Besedilo: Mojca Šimenc; Foto: ASA
sreda, 25. april 2007 / 06:00

Glivično bolezen kože, za katero obolevajo predvsem otroci, prenašajo pa jo največkrat mačke, poznamo tudi kot mačjo bolezen. Najbolj pogosto se pojavlja od julija do oktobra, vsak četrti oboleli pa je mlajši od pet let.

Povzročitelj mikrosporije je glivica iz vrste dermatofitov (dermatofiti so glive, ki rastejo na koži). Microsporum canis živi na odmrlih oroženelih celicah živega organizma in ne povzroča okužb notranjih organov, kar pomeni, da je okužba omejena na kožo. Kljub temu je mikrosporija zelo neprijetna bolezen, katere zdravljenje največkrat traja več mesecev.

Bolezen je zelo nalezljiva

“Okužba se najpogosteje prenese pri neposrednem stiku z obolelo živaljo: božanju, hranjenju ali negi. Možen je tudi posredni način prenosa z dlakami in predmeti iz okolja, ker se okužena žival zadržuje. Mikrosporija je zelo nalezljiva in se prenaša tudi med ljudmi s tesnim kontaktom z obolelim,« pojasnjuje dr. Vlasta Dragoš, specialistka dermatovenerologinja iz otroškega oddelka Dermatovenerološke klinike v Ljubljani. »Bolezenski znaki se običajno pojavijo po sedmih do desetih dneh po okužbi, redkeje tudi po treh tednih. Na koži odkritih delov telesa: rokah, nogah, obrazu, vratu, se pojavijo kot kovanec velika pordela žarišča, ki se ob robu drobno luščijo in povzročajo rahel srbež. Bolezenska žarišča se lahko pojavijo tudi na trupu in na lasišču. Na okuženih mestih lasišča je koža prekrita z drobnimi luskami, lasje pa so odlomljeni tik nad površino kože. Pomembno je, da takoj, ko opazimo sumljive znake, žarišča ne mažemo, ampak ga le pokrijemo s suho gazo in v naslednjih dneh obiščemo zdravnika. Bolezen se v naslednjih tednih lahko razširi po celem telesu in med vsemi, ki so v stiku z okuženo osebo. Otrok, ki ima žarišča na odkritih delih telesa, ne sme obiskovati šole ali vrtca, dokler tega ne dovoli zdravnik.«

Okužbo potrdi laboratorijski test

Otroka s sumom na mikrosporijo mora pregledati specialist dermatolog. V mikološkem laboratoriju na dermatovenerološki kliniki bolnika pregledajo z Woodovo svetilko, ki, če z njo v temnem prostoru posvetijo na kožo ali lase, prizadete dele zelenkasto obarva. Zanesljivost Woodove svetilke je le okoli 50-odstotna. »Podobne kožne spremembe kot mikrosporija lahko povzročijo tudi nekatere druge kožne bolezni, zato moramo bolezen potrditi z laboratorijskim testom. Na predmetno stekelce postrgamo kožo po robu med bolnim in zdravim predelom. V kožnih luskah iz obolele kože pod mikroskopom vidimo glivice, ki jih dokažemo tudi na posebnih gojiščih. Dokončni laboratorijski izvid je v laboratoriju gotov šele čez več tednov, ko v laboratoriju odčitajo še izvidi kulture. Pred pregledom pri dermatologu odsvetujemo uporabo kakršnihkoli mazil, ker lahko spremenijo videz obolele kože, zmanjšajo zanesljivost laboratorijske preiskave kože in otežijo ugotovitev narave bolezni,« pojasnjuje dr. Vlasta Dragoš. Okužimo se lahko tudi pri stiku z živalmi, ki ne kažejo zunanjih znakov bolezni, zato moramo, če opazimo kožne spremembe, obiskati zdravnika. Bolezen je pri živalih razmeroma lahko ozdravljiva, pomembno je le, da se natančno držimo veterinarjevih navodil. Stroški zdravljenja niso visoki – za pregled in zdravljenje psa bomo plačali okrog 15 evrov. Če sumimo, da je do okužbe prišlo ob stiku s potepuško živaljo, moramo o tem obvestiti veterinarsko službo, kajti mikrosporija spada med bolezni, ki jih je potrebno prijaviti.

Uspešno, a dolgotrajno zdravljenje

Mikrosporijo uspešno zdravimo z antimikotiki, zdravili, ki zavirajo rast gliv. »Dermatologi predpišemo mazilo, s katerim se dvakrat do trikrat na dan namaže obolele dele kože. Če gre za žarišča na lasišču, lase obrijemo nekaj centimetrov v živo in mažemo s predpisanim mazilom. Pri večjem številu žarišč in vedno, ko je prisotna okužba lasišča, poleg mazila predpišemo še tablete. Zdravljenje z njimi običajno traja več tednov, pri mikrosporiji lasišča in drugih poraščenih delov telesa lahko tudi več mesecev. Nosečnice in doječe matere tablet ne smejo uživati. V času zdravljenja obolela mesta prekrijemo z gazo ali obližem, ker tako zmanjšamo možnost prenosa okužbe na druge dele telesa ali na ljudi v okolici. Pri zdravljenju moramo biti potrpežljivi in dosledni, saj so na navidezno zdravi koži lahko še vedno prisotne spore povzročitelja. Če z zdravljenjem prenehamo prezgodaj, se bolezen lahko ponovi. Ozdravljenje, tako kot diagnozo, potrdimo z laboratorijskim testom. Najmanj dva dni pred kontrolnim pregledom obolelih mest ne smemo mazati, po testu pa z zdravljenjem nadaljujemo, vse dokler mikološka preiskava kože ni negativna,« pojasnjuje dr. Vlasta Dragoš, in nadaljuje: »Mikrosporija lahko izjemoma zlasti na lasišču povzroča tudi gnojne spremembe v obliki globoke (globina se nanaša na globlje predele kože) glivične okužbe lasišča, ko gliva prodre v lasne mešičke. Lasje na tem mestu izpadejo, celjenje pa traja še dlje časa.«

Dobro je vedeti...

Največ mikrosporije je na Gorenjskem

Mikrosporija je bolezen, ki smo jo pri nas prvič zabeležili leta 1966, vse odtlej pa njena pogostnost narašča. Število obolelih je skokovito zraslo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V letu 1997 je bilo manj kot 1900 prijavljenih primerov okužbe, leta 2000 je ta številka narasla na 2290, v zadnjih letih pa samo na Gorenjskem vsako zabeležimo blizu 1300 primerov. Mikrosporija je najbolj pogosta spomladi in poleti, zdravljenje pa včasih traja tudi več mesecev in obolelemu precej poslabša kakovost življenja. Za nosečnice ni nevarna, saj ne vpliva na razvoj otroka v maternici.

Prenašalci so tudi na videz zdrave živali

Živalim, ki imajo mikrosporijo, se dlaka lomi in izpada. Nastanejo gola mesta, na koži se lahko pojavijo cigaretnemu pepelu podobne sivo-bele luske. Pri mladičih, ki najbolj »mikajo« otroke, se bolezenske spremembe pojavljajo okrog oči, po smrčku in po tačkah, kar je verjetno posledica okužbe od matere pri pitju mleka. Glivice so zelo pogosto prisotne v dlaki živali, ki na zunaj ne kažejo znakov bolezni. Take živali so pasivni prenašalci mikrosporije in nas prav tako lahko okužijo. Mikrosporijo poleg muc prenašajo tudi psi, hrčki, zajci in celo veverice.