Sedmica: Milijoni letijo v nebo

Na dan zemlje, ki je bil v nedeljo, je koalicija Temno nebo Slovenije na Šmarno goro povabila vse zainteresirane, da si z nje v temi ogledajo, kako se sodobna civilizacija igra z nočjo, ki je naravno stanje, in s pomočjo izuma Američana Tomasa Alve Edisona pošilja v vesolje milijone kilovatnih ur električne energije (mimogrede, Slovenija elektriko uvaža) in denarja davkoplačevalcev. Določeni gospodarski krogi pri tem na veliko služijo in jim je malo mar, da se zaradi povečane emisije toplogrednih plinov Zemlja nevarno segreva. Čeprav ne bi škodilo, če bi se s stanjem stvari seznanila vsa vladna ekipa, saj bo morala prej ali slej požegnati uredbo o zmanjšanju svetlobnega onesnaženja, množične vladne udeležbe ni bilo pričakovati. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik ali vsaj državni sekretar Radovan Tavzes, ki ima zadnjih deset let težave s pisanjem uredbe, pa bi se lahko zmigal in na dan Zemlje prišel na Šmarno goro, od koder se svetlobno onesnaženje lepo vidi na vse štiri strani neba. Bilo ni ne enega ne drugega. Edini član vlade, ki se je potrudil in prišel, je bil tako minister za razvoj Žiga Turk.

V nadaljevanki o pisanju uredbe o zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja po nedelji je pomembno to, da je triindvajseta uredba Radovana Tavzesa na vladi padla. Tako je zdaj na vrsti štiriindvajseto nadaljevanje. V dobro Zemlje in davkoplačevalcev bi bilo, če te ne bi več pesnil državni sekretar, ampak naj jo napiše kak neodvisen strokovnjak ali skupina strokovnjakov, ki ve, za kaj gre. Za državnega sekretarja namreč dvomim, da ima glede svetlobnega onesnaževanja razčiščene pojme; ali pa ga obkrožajo lobiji, ki ga pri pisanju uredbe motijo, če se izrazim prizanesljivo. Vsekakor je državni sekretar Radovan Tavzes nenavaden patron. Ministru za okolje in prostor je, recimo, natvezil, da je na ozemlju Slovenije sedemdeset velikih reklamnih panojev, nakar je Janez Podobnik to isto številko posredoval poslancem državnega zbora. Toliko velikih reklamnih panojev, kolikor naj bi jih po Tavzesovem štetju bilo v vsej državi, je samo ob cesti od Ljubljane do Kranja. Če jih na tej kratki razdalji ni celo več. Poleg tega največji reklamni panoji niso veliki samo dvajset kvadratnih metrov, kar je spet sekretarjeva mera, pač pa neprimerno več.

V zvezi s temi megalomanskimi reklamnimi panoji, velikimi kot stanovanjske hiše in postavljenimi kjerkoli, tudi na njive in travnike ob avtocesti, me zdaj zanima, ali imajo gradbena in vsa druga potrebna dovoljenja za postavitev ali jih nimajo? (Vprašanje naslavljam na ministra za okolje in prostor, ne na državnega sekretarja.) Stavim, da je večina reklamnih panojev črna gradnja, ki je vsem na očeh, le da se za to nihče ne zmeni. Če se motim, pa me zanima, kdo je dal dovoljenje za postavitev reklamnega objekta na njivi, na kateri naj bi rasla, recimo, koruza? Nič manj ni problematično dovoljenje, če to sploh obstaja, za postavitev reklamnih panojev na kozolce, ki so pomemben del slovenske kulturne dediščine in identitete. Se pravi, ne samo romska naselja, problem črnih gradenj je v Sloveniji veliko širši, rešitev pa je v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor.