Na obisk k perkmandeljcu

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / torek, 24. april 2007 / 06:00

Rudnica (946 m) - Kratek vzpon na bohinjsko razgledno točko. Ko so na dosegu roke Vogel, Komna, Komarča, Vogar in Studor.

Na številnih starih razglednicah Bohinja so upodobljene njegove turistične točke; jezero, gore in cerkvica Sv. Janeza. Za planinca, ki je tudi kanček fotografa, je v tem primeru zelo prijeten in popularen kratek vzpon na Rudnico, komaj opazno, geološko zelo zanimivo poraščeno gmoto, ki bohinjsko dolino deli na Zgornjo in Spodnjo. S svojo središčno lego nudi prelep razgled na zatrep bohinjske doline. Rudnica je tisti hrib, kjer se Bohinjsko jezero pred nami odpre v vsej svoji lepoti. Rudnica je prepletena s številnimi potmi, predvsem tistimi starimi rudarskimi, ki so se po zatonu bohinjskega fužinarstva ohranile le še v ustnem izročilu. Najbolj običajni poti vzpona sta z Broda v Spodnji dolini in iz Stare Fužine v Zgornji dolini. To bo tudi pot za naš današnji izlet.

Začetek poti je v vasi Stara Fužina. Zapeljemo se skozi vas, prečimo most, gremo po klančku navzgor, kjer nas čaka lesen smerokaz "Rudnica". Najbolje je, da v vasi nekje parkirate in pot nadaljujete peš. Po poljski poti sledite smerokazom. Kamnita pot vas lepo speljano usmerja navzgor. Ob poti stoji kar nekaj lesenih kočic, ki so nekdaj služile svojemu namenu, danes pa propadajo pod težo časa in narave. Če se boste vsake toliko časa obrnili proti jezeru, boste kaj kmalu ugotovili, zakaj je Rudnica tako priljubljena točka ljubiteljev panoramskih razgledov. Na višini 719 metrov je znamenita razgledna točka Peč. Kamnita gozdna pot se ves čas vztrajno vzpenja po mešanem gozdu. Ko dosežemo rovt, kjer vidimo z desne pot, ki pride z Broda, nadaljujemo levo navzgor. Na tej točki se nam odpre razgled na najvišje bohinjske "stolpnice", ki obkrožajo zatrep doline.

Še en klanec in pred seboj najprej zagledamo skalo, ki nas usmeri proti vrhu Rudnice, na desni strani pa je koča. Smo na rovtu Za Lazmi. Do vrha je še 250 dolžinskih metrov. Vrh tega starega rudarskega centra je skrit v gozdu, kjer so še vedno vidni ostanki kopanja rude boksit. Na desni strani se pred nami panoramsko odpira Zgornja dolina; vasi, kot so Studor, Srednja vas, Češnjica in pokljuška planota. Ko se boste vračali nazaj do rovta Za Lazmi, postojte za trenutek in se naglejte lepot bohinjske doline. Greben spodnje bohinjskih gora, s špičasto Rodico, pa Vogel, Podrta gora, Mahavšček, Komna, Komarča, Pršivec, Vogar in ledeniško Bohinjsko jezero. Nazaj se lahko vrnete po poti pristopa, svetujem pa vam, da za kočo krenete po gozdni stezi na rob in se po panoramski poti nad Spodnjo bohinjsko dolino vrnete nazaj do rovta, kjer ste prej zavili levo.

Rudnica v svojem nedrju skriva tudi nekaj legend, ki počasi tonejo v pozabo. V Bohinju naj bi namreč svoje dni živela dva velikana; eden je stal na Studoru, drugi na Rudnici, družbo pa jima je delala sestra. Verjetno je bila še večja od njiju, saj je imela eno nogo na Studoru, drugo pa na Rudnici, da je prala perilo v Ribnici. Že ime samo pove, da je bil hrib rudniški center, in kjer so rudniki in rudarji, je tudi perkmandeljc, majhen škrat, ki nagaja tistim, ki kopljejo rudo. Podzemni svet je bil namreč njegovo kraljestvo. Rudarjem se je prikazal, pa spet izginil in s tem preprečil, da niso kopali naprej. Če se boste na Rudnico odpravili iz južne strani, vam za izhodišče svetujem rojstno hišo dr. Janeza Mencingerja, ki leži med vasicama Savica in Brod. Pot se začne takoj za sosednjo hišo, kjer ji sledimo preko melišča in gremo mimo sten, kjer je urejenih nekaj plezalnih smeri. Masiv Rudnice je zaradi svoje središčne lege med Spodnjo in Zgornjo bohinjsko dolino res razglednik prvega razreda. Greben spodnje bohinjskih gora na jugu, prostrana Komna na zahodu, na severu pa Fužinske planine, ki jim za ovratnik diha slovenski očak.