Razvojno naravnan proračun

Besedilo: Objave Občine Škofja Loka
Kategorija: Škofja Loka / torek, 24. april 2007 / 06:00

Škofjeloški svetniki so potrdili proračuna za leti 2007 in 2008. Letošnji je vreden 26,4 milijona evrov, z njim pa se izvajanje letošnjih projektov lahko začne.

Škofja Loka - »Proračun za leto 2007 je izrazito investicijsko naravnan. Začenjamo močan investicijski ciklus na področju komunalnega urejanja. Tu mislim predvsem na izjemno zahteven kohezijski projekt – celovitega komunalnega urejanja Škofjeloškega, ki znaša več kot 1,5 milijona evrov. Proračun predvideva tudi soinvesticijska sredstva - občinski delež - za izgradnjo Poljanske obvoznice. Velika investicijska sredstva namenjamo za komunalno opremljanje novih con za trgovsko-poslovne in proizvodnje dejavnosti na Trati. Prioriteta je tudi izgradnja nove športne dvorane v Frankovem naselju ter izgradnja telovadnice pri OŠ Jela Janežiča,« pravi župan občine Škofja Loka Igor Draksler.

Koliko denarja vsebuje letošnji proračun?

»Vreden je 26,4 milijona evrov, v to številko pa je vključeno tudi 2,1 milijona evrov iz naslova morebitnega zadolževanja. Če bo že potrebno zadolževanje, se bomo zadolžili za celovito komunalno urejanje porečja Sore in za sofinanciranje škofjeloške obvoznice. Ni pa nujno, da se bo občina zadolžila že letos, morda šele prihodnje leto.«

Z dopolnili ste v proračunu zmanjšali sredstva za projekt Sejem bil je živ v korist izgradnje knjižnice. V kolikšni meri bo to osiromašilo projekt prenove starega mestnega jedra?

»Projekt smo sklenili zgolj racionalizirati, in sicer do take mere, da ne bi nastala večja sprememba. Gre za obnovo Sokolskega doma, kjer bo obnovljena glavna dvorana s preddverjem in garderobami, ne bodo pa v tem času, predvidenem za izvedbo projekta, izvedeni posegi v kino dvorano.«

Kljub vsemu pa to še ne pomeni, da bo knjižnica prišla na vrsto v naslednjih dveh letih?

»Za knjižnico to prav tako pomeni, da bo treba projekt racionalizirati, kar je naloga novega gradbenega odbora, ki ga bo izbral svet knjižnice. Priti moramo do razumne, optimalne vrednosti - kolikor smo sploh zmožni investirati v tak projekt. 800 milijonov tolarjev (ali 3,4 milijona evrov), na kolikor je bil ocenjen prejšnji, je odločno preveč.«

Kolikšna pa bi bila še sprejemljiva vrednost?

»Nekdanjih 500 milijonov tolarjev (oziroma sedanjih 2,1 milijona evrov) bi bilo še sprejemljivo, pri tem pa moramo vedeti, da je navedena vrednost enaka vsoti, ki jih v občini Škofja Loka z davki

zberemo v dveh letih!«

Občane bo nedvomno zanimalo, katerim lokalnim cestam boste letos namenili denar iz proračuna.

»Tudi na cestnem področju se nam obeta živahno naložbeno leto. Proračun namenja sredstva za naslednje pomembnejše odseke cest: Luša–spodnja postaja žičnice na Starem vrhu, Vešter–Vešterski mlin, Bodovlje–Sv. Ožbolt, Sora–Puštal, sanacija mostu na Ljubljanski cesti, ureditev križišča na Partizanski cesti in ureditev ceste na Gabrško goro.«

Dela na odseku regionalne ceste Podlubnik–Klančar so v polnem razmahu. Kdaj bo končana prva faza?

»Trenutno se ukvarjamo z razpisom za izvajanje druge faze – za katerega mora poskrbeti država. Prva faza gradnje pa gre h koncu in računamo, da bo cesta odprta pred občinskim praznikom. Doslej sicer nismo imeli navade ob prazniku slovesno odpirati novih cest. Če bo ta faza gradnje do tedaj uspešno zaključena, bo slovesno odprtje tudi ena od prireditev ob našem občinskem prazniku. Računamo, da bomo do takrat, če bodo javna naročila uspela, začeli tudi z izgradnjo drugega dela ceste. Podlubnik bo z novo cesto dokončno pridobil mestni značaj, doslej je bil s slabo in ozko cesto bolj podoben vasi. To seveda pomeni, da se bo temu prilagodila tudi vožnja oz. promet, ki bo potekala s prekinitvami, mimo semaforjev.«

Kako pa poteka gradnja Poljanske obvoznice?

»S fazo pripravljalnih del, izgradnjo križišč, smo zelo zadovoljni, dela na trasi potekajo po terminskem planu in računamo, da bodo v roku tudi izvedena.«

Menda je ministrstvo za promet zavrnilo pripombe, ki jih je nanj v zvezi s Poljansko obvoznico naslovila civilna iniciativa vasi Suha?

»Na sestanku s predstavniki civilne iniciative na občini smo se dogovorili, da se naredi strokovna presoja njihove zahteve za izvedbo ceste po viaduktu namesto s krožiščem na Suhi. Sedaj je civilna iniciativa vasi Suha od investitorja, ministrstva za promet, prejela odgovor, ki smo ga v vednost dobil tudi kabinet predsednika vlade, ministrstvo za okolje in prostor, direkcija za ceste in tudi Občina Škofja Loka. Pod njim je podpisan minister Janez Božič, ki na zahtevo odgovarja z več različnih vidikov: s stališča izvedljivosti predlagane spremembe, iz prometnega, ekološkega, finančnega, prostorskega in časovnega vidika. Ugotavlja, da ima pobuda premalo tehtnih argumentov, zaradi katerih bi bilo smiselno prekiniti že začeto investicijo izgradnje Poljanske obvoznice, obenem pa meni, da ni nikakršnega zagotovila, da bi bile spremembe, predlagane s strani civilne iniciative Suhe in Sorške ceste, sprejemljive za ostale uporabnike in soglasjedajalce.«

Poljansko obvoznico sedaj gradite, kako pa kaže severni škofjeloški obvoznici?

»Z ministrstvoma za okolje in prostor ter za promet je usklajeno, da Občina Škofja Loka ob podpori države poskrbi za občinski lokacijski načrt za severno obvoznico. Obvoznica naj bi potekala od stranskih obratov Tehnika, z viaduktom preko Sušice, tekla bi za Kamnitnikom, za naseljem Stara Loka in se priključila v križišču v Podlubniku II. Kdaj lahko računamo na gradnjo severne obvoznice, pa ta čas še ne moremo natančno reči. Dokler ne zgradimo južne, zagotovo ne.«

V občini Škofja Loka ste razgrnili več lokacijskih načrtov. Katerih?

»Začela se je javna razgrnitev lokacijskih načrtov Kapucinsko predmestje I. in II. Pri prvem gre za postavitev nove večje blagovnice (kot investitor se pojavlja Era iz Velenja), več novih poslovnih objektov in parkirnih prostorov, v drugem pa za večjo gostoto stanovanjske pozidave v strnjenem naselju, za reševanje parkiranja za Namo in rezervacijo šolskega prostora za samo OŠ Mesto. Pri tretjem lokacijskem načrtu Kamnitnik II. pa gre za manjšo dopolnitev obstoječega zazidalnega načrta za stanovanjsko in poslovno cono na Kamnitniku. Tem razgrnitvam dodajamo še lokacijski načrt za izvedbo komunalne ureditve v Vincarjih, kjer gre za izvedbo oz. ureditev vodovoda, kanalizacije in plina.«

Pred kratkim je bil zbor občank in občanov vasi Papirnica zaradi težav, ki jih ima ta vas zaradi vode. Kje je ključna težava?

»Če bodo v vasi Papirnica želeli imeti zagotovljeno oskrbo s kakovostno pitno vodo, bo treba pri lastnikih zemljišč pridobiti služnostne pogodbe za vkope vodov, plačati bodo morali pristopne takse in potem, ko bodo priključeni na javni vodovod, tudi plačevati račune. Občina je dolžna, da poskrbi za primerno oskrbo z vodo, vendar prek njihovih trupel tega ne moremo narediti. Papirnica ima sedaj resnične težave z vodo, kajti vaški vir je onesnažen. Občina sicer skrbi, da so tudi vaški vodni viri, ki ne sodijo k javnemu vodovodnemu sistemu, stalno pod nadzorom, kar pomeni, da naročamo in tudi plačujemo analize primernosti vode.«

Vaščani so občini očitali, da je dovolila gradnje na vodovarstvenem območju, zaradi česar je voda iz vaškega vodovoda oporečna …

»Občina ni dovolila ničesar takšnega! Na tem območju je pred leti prišlo do črnih gradenj, ki jih je občina vseskozi želela preprečiti. Pozneje smo morali v skladu z razvpitim Jazbinškovim zakonom te objekte legalizirati, vendar dokončna legalizacija teh objektov ni bila nikoli izvedena.«

Ali še kje na širšem območju občine obstaja podoben problem zaradi oporečnosti vode?

»V Papirnici je ta težava najbolj na očeh, sicer pa imajo podobne probleme skorajda v vsaki vasi, kjer obstajajo vaški vodovodi. Povsod želimo vaščanom na enak način kot Papirničanom pomagati, da se vključijo v sistem javnega vodovoda, in sicer pod pogoji, ki sem jih omenil že prej, da torej dovolijo vkope cevovodov, plačajo priključne takse in slednjič plačujejo račune.«

Kaj je novega na območju bodoče poslovno–trgovske cone Grenc?

»Sedaj so investitorji (na mojo intervencijo) na občino slednjič končno prinesli načrte, sedaj čakamo, da prinesejo še ključna soglasja in pričakujem, da bomo zadeve lahko uskladili do naslednje seje občinskega sveta. Ne upam pa si napovedati, ali bo to že maja. Glavni investitor na območju Grenca je podjetje Merkur, poleg njega pa so še tri druge trgovske družbe.«

Zadnje čase zelo razburja škofjeloško javnost režim odpiralnih časov za gostinske lokale. Za kaj gre?

»Odpiralni čas gostinskih lokalov je po zakonu do 22. ure, za vsako nadaljnje podaljšanje pa je potrebno dovoljenje občine. Občina v okviru svoje pristojnosti redno podaljšuje odpiralne čase, do 23. ure zlasti v poletnem času tako rekoč vsem lokalom. Kjer podaljšani odpiralni čas ne povzroča konfliktov in kjer ni ogrožen javni red in mir, občina da dovoljenje za obratovanje tudi do ene ali druge ure po polnoči. Nekateri lokali so v preteklosti obratovali tudi do četrte ali pete ure zjutraj, trenutno pa je najkasnejši čas obratovanja do dveh. Če se na nekaterih območjih mesta pritožbe kar vrstijo, potem tem lokalom ne izdamo celoletne odločbe, temveč omejene na krajši čas, denimo na tri mesece. V primeru pritožb v mesecih, ki sledijo izdamo tudi krajše podaljšanje od zaprošenega. Trenutno smo v letošnjem letu zaradi številnih takih pritožb in sugestij državnih organov izdali krajše podaljšanje delovnega časa do enih ponoči za tri lokale.

Župan je odgovoren za podaljšanje obratovanja, zato ne dovoljujem, da lokali neustrezno poslujejo z mladoletniki, da se jim točijo alkoholne pijače in da v njih prihaja so dejanj, ki so moralno sporna ter povsem neprimerna za običajen gostinski lokal (denimo seks mladoletnikov v živo v enem od loških lokalov, o čemer imamo dokaze). V takih primerih nimam nobenih pomislekov, da se tak lokal lahko tudi zapre. V preteklosti smo nek lokal v Škofji Loki že dali zapreti, saj je bila ogrožena varnost občanov. To smo si v naši občini upali narediti, čeprav smo bili zaradi tega deležni celo intervencij iz inšpekcijskih služb. Vendar mi za ta korak nikakor ni žal, kajti kmalu zatem je prišlo do tragedije v diskoteki Lipa.«

Slišati je bilo očitke, da nekateri lokali smejo obratovati le do 22. ure.

»Samo teden dni so trije lokali poslovali do 22. ure, potem pa jim je občina (v zakonskem roku) odobrila podaljšanje do ene po polnoči, tako da očitki ne držijo.«