Štruklje dočakal, počitnic še ne
Prejšnji teden je iz Los Angelesa, kjer je uspešno nastopal za ekipo Los Angeles Kings v najmočnejši hokejski ligi na svetu, domov prišel Hrušičan Anže Kopitar.
»Res sem bil vesel, ko sem po tridesetih urah, ko sem zapustil Los Angeles, z letala končno zagledal Karavanke. Kondicijskemu trenerju in fizioterapevtu Miku Kaderju, ki je sedel ob meni, sem ponosno pokazal Hrušico in komaj sem čakal, da smo pristali na Brniku. Res je lepo priti domov, čeprav se mi sedaj zdi, da sem ravnokar odpotoval v Ameriko. Sezona je res hitro minila, svoje prve tekme za ekipo Los Angeles Kings se spominjam, kot bi jo odigral včeraj,« je prejšnji teden ob vrnitvi v Slovenijo vesel pripovedoval 19-letni Anže Kopitar, ki je prav za svoj 18. rojstni dan podpisal pogodbo z moštvom Los Angeles Kings v ameriški hokejski ligi NHL. Potem ko se je še eno leto kalil na Švedskem, pa je že v svoji prvi sezoni čez lužo kot novinec zablestel v najmočnejši hokejski ligi na svetu.
»Z Anžetom sva se po telefonu slišala vsak dan, očitno pa je res težko čakal, da pride domov, saj sva zadnje dni govorila tudi po štirikrat,« se je ob prihodu sina domov veselila tudi mami Mateja, oče Matjaž, trener Acronija Jesenic in pomočnik trenerja naše hokejske reprezentance, pa je že premišljeval, kako si bo Anže čim hitreje odpočil, saj je že dan po prihodu domov moral v Tivoli, kjer se je na zadnjih treningih pred začetkom svetovnega prvenstva divizije I skupine B potila naša hokejska reprezentanca. »Za začetek sem si doma privoščil štruklje, potem pridejo na vrsto druge domače jedi, ki sem jih v Ameriki pogrešal. Za počitnice pa bo čas po končanem svetovnem prvenstvu,« je tudi povedal Anže, preprost in simpatičen mladenič, ki ga tudi slava čez lužo ni spremenila.
Čeprav so poznavalci hokeja vedeli, da je Anže Kopitar odličen hokejist, ki se je že pri šestnajstih letih v tujino podal po dodatno hokejsko znanje (prej pa ga je pridno nabiral doma), so le redki pričakovali, da bo že v svoji prvi sezoni prek Atlantika lahko uveljavil nesporen talent in znanje. Malokdo je verjel, da ga bo trener ekipe Los Angeles Kings že na začetku postavil v najboljšo peterko in da bo iz tekme v tekmo pridno nabiral točke z goli in podajami. Toda trmasti Gorenjec je pozitivno presenetil svoje navijače in hokejske strokovnjake ter postal eden najboljših novincev v ligi NHL in zvezdnik »kraljev« iz Los Angelesa.
Zablestel že na prvi tekmi
»Že takoj, ko sem lani šel v tako imenovani kamp, sem začel trdo delati. Seveda sem si želel, da pridem v ekipo, da zaigram v najmočnejši ligi na svetu. Še danes se dobro spominjam prve tekme, prvega gola, zdi se mi, kot da je bilo včeraj. Začetek je bil res enkraten, boljši kot sem smel upati. Nato so sledili vzponi in padci, sledila je tudi poškodba hrbta. Ta je bila kar resna, vendar me vodilni v klubu niso hoteli siliti, da bi se prehitro vrnil na led. Tako sem se lahko pozdravil, sezono pa sem zaključil kot tretji novinec. Trenutno se počutim dobro in upam, da se mi poškodba ne bo ponovila,« pravi Anže in dodaja, da mu je čas ob treningih, potovanjih in tekmah hitro mineval, vseeno pa je komaj čakal, da se vrne domov. »Res so meseci minili kot blisk, čeprav moram priznati, da sem včasih vmes pogrešal vse, kar imamo v Sloveniji, predvsem pa prijatelje, družino, punco …,« skromno dodaja slavni Hrušičan, ki bo konec tega tedna vendarle začel razmišljati o letošnjih počitnicah. »Ko bo končano svetovno prvenstvo, si bom zagotovo vzel nekaj časa za počitek. Spočiti moram telo, pa tudi glavo. Sezona je bila naporna, zame se je vse odvijalo s silovito naglico in treba bo napolniti baterije za poletne treninge in za novo sezono. Še pred odhodom domov smo namreč imeli z ekipo sestanek in na njem smo se pogovarjali tudi o novi sezoni. Imamo mlado ekipo, vendar smo že letos nekajkrat pokazali, da lahko igramo zelo dobro in da lahko premagamo tudi najboljše ekipe,« pravi postavni Anže, ki je v Ameriki v zadnjem letu pridobil nekaj kilogramov. »Tehtnica res kaže nekaj več kot lani ob odhodu, višine pa si nisem meril, tako da sploh ne vem, ali sem še kaj zrasel,« nasmejan dodaja Anže, ki si je po prihodu domov privoščil mamine dobrote s štruklji na čelu, pa tudi govejo juho, pečenice in vse tisto, kar je v Los Angelesu pogrešal.
Z Anžetom čez lužo tudi družina
Tudi domači, ki so Anžeta med sezono nekajkrat obiskali (oče Matjaž je imel za obiske kot trener Acroni Jesenic malo časa), te dni že delajo načrte za bližnje poletje in prihodnje leto. »Anže bo šel s prijatelji na jadranje, privoščili pa si bomo tudi štirinajst dni družinskih počitnic na morju. Sedaj še ne vem točno kdaj, najbrž pa bomo šli na Hvar. Junija bosta šla Anže in Matjaž v Toronto, kjer bodo podelili posebne nagrade najboljšim petim novincem v ligi NHL. Konec avgusta pa naj bi šli v Los Angeles vsi, čeprav se Matjaž še ni dokončno odločil,« pravi mami Mateja, oče Matjaž pa dodaja, da je pred res težko odločitvijo. »Po takšni sezoni mi je kar težko zapustiti jeseniško moštvo, vendar pa o odhodu v Ameriko resno razmišljamo. Ko sem bil na obisku pri Anžetu, sem šel tudi v srednjo šolo, ki naj bi jo obiskoval Gašper. Upam, da nam bo uspelo urediti vse papirje, saj je v Ameriki po enajstem septembru z urejanjem dokumentov res precej težav,« pravi Matjaž. Najbolj pa se odhoda v Los Angeles veseli najmlajši v družini, Gašper, prav tako hokejist. »Tudi jaz si želim igrati hokej v Ameriki, zagotovo bi tam zelo napredoval. Tudi s šolo naj ne bi bilo težav. Upam, da bom lahko igral v ekipi Junior Kings, to je v isti dvorani, kjer trenira Anže. Tudi sam sem že preizkusil led te dvorane, ko sem bil na obisku. Seveda pa je moja želja, da bi kdaj zaigral skupaj z bratom, čeprav se zavedam, da je do tja še trda pot,« pravi petnajstletni Gašper.