Namesto ene pokrajine tri

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Domžale / sobota, 21. april 2007 / 06:00

O možnosti, da bi namesto ene osrednje slovenske pokrajine ustanovili tri, so se župani tako imenovane Podjetne regije nedavno pogovarjali tudi z ministrom Ivanom Žagarjem.

Domžale - Znana je pobuda županov iz občin Kamnik, Domžale, Komenda, Mengeš, Moravče in Trzin (poleg njih tako imenovana Podjetna regija vključuje še Vodice in Lukovico), da ob ustanovitvi pokrajin ne bi pripadali osrednji slovenski pokrajini.

14 pokrajin je preveč

Ta naj bi namreč vključevala Ljubljano in še dva ducata občin okoli nje, vključno z omenjenimi, bila bi največja slovenska pokrajina s pol milijona prebivalci. Župani teh občin sicer menijo, da je predlagana vladna razčlenitev Slovenije na 14 pokrajin neustrezna, pokrajin bi moralo biti manj, pri členitvi pa bi morali upoštevati tradicionalna območja in meje pokrajin, kakršne so se v preteklosti že uveljavile. Če pa bo uveljavljena rešitev s tolikšnim številom pokrajin, predlagajo, naj se osrednja slovenska pokrajina razdeli na tri dele. Po že uveljavljenem vzorcu nekaterih evropskih glavnih mest naj bi bila Ljubljana samostojna pokrajina, drugo bi predstavljala območja občin na severnem, tretjo pa na južnem obrobju.

Ljubljana pokrajina zase

»Občine v tako imenovani Podjetni regiji imamo več skupnih interesov, z dosedanjim povezovanjem na gospodarskem, okoljevarstvenem in turističnem področju imamo dobre izkušnje, zato župani teh občin predlagamo oblikovanje pokrajine severovzhodno od Ljubljane. Vsi ugotavljamo, da skupaj z Ljubljano ne bo šlo, saj je predlagana središčna pokrajina prevelika, Ljubljana bi imela v pokrajinskem svetu več glasov od drugih, tudi pri financiranju, ki je s strani države darežljivejše pri manjših in manj razvitih, bi nam glavno mesto kvarilo povprečje,« nam je po srečanju z ministrom za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivanom Žagarjem povedal župan občine Domžale Toni Dragar. Dodaja, da bi morali v primeru Ljubljane kot samostojne pokrajine tudi »prstan« okrog nje razdeliti na dva dela. Razmisliti bi bilo dobro tudi o možnosti, da bi k severovzhodnemu, kamor sodijo tudi občine Podjetne regije, pridružili še nekatera sosednja območja, denimo litijsko, s katerim so bili v preteklosti že povezani v kamniško-domžalsko-litijski okraj. Takšna pokrajina bi zajela okoli sto tisoč prebivalcev in bi bila še vedno večja od nekaterih, ki jih vlada predlaga sedaj, poleg tega bi imela s svojimi gospodarskimi potenciali dobre razvojne možnosti.

Sodelovanje z Gorenjsko

Toni Dragar še pravi, da občine s tega območja že sedaj dobro sodelujejo tudi z Ljubljano, nanjo so vezani tudi s prometnimi povezavami, na naše vprašanje o morebitni pridružitvi h Gorenjski pa je odgovoril, da takšne pobude niso dobili. Mogoče pa je sodelovanje z Gorenjsko, s katero so bili povezani prek projekta CERO. Dragar je še povedal, da je minister Žagar njihovo pobudo ocenil kot smiselno in predlagal, naj jo uradno pošljejo vladni službi za lokalno samoupravo.