Pa t´ko del´č je kamne lučov

Besedilo: Mali Brat
Kategorija: Humor / / 06:00

Našli zapiske nove, spremenjene različice znanega romana Josipa Vandota Kekec nad samotnim breznom. Iščemo skrivnostnega avtorja J. Osipa Van Dota.

Te dni smo z usklajeno iskalno akcijo brskanja po smeteh v nekem blokovskem naselju izsledili tipkopis z nekaj odlomki nove različice romana Kekec nad samotnim breznom. Avtor očitno še skriva svojo identiteto, saj je na prvi strani poleg novega naslova Kacin nad samotnim breznom, zapisan še datum in podpis z nizozemsko zvenečim imenom J. Osip Van Dot. V redakciji malega brata smo prepričani, da gre za nadimek ali kaj podobnega. Najdeni računalniški izpiski so bili med seboj sicer zelo pomešani, dva najzanimivejša dela pa tokrat ekskluzivno predstavljamo v pričujoči bratski rubriki.

Prvi gre takole: Bedančev naslednik, Anton Rop, ujame Kacina. Ta lump frdamani je, medtem ko je ta počival, z visoke skale vanj metal smrekove češarke. Rop ga je zvezal in odpeljal v svojo kočo. Kacin ponoči, ko gleda smrčečega Toneta na pogradu, razmišlja: »Dobro me je Rop danes nasukal. A kaj zato. Danes je Rop nasukal mene, a jutri bom jaz nasukal Ropa. Kaj pa, če bi poskusil že nocoj? Jaz ne morem spati, ker me bole vse kosti. Oooo pa tudi vi ne boste spali, tudi vi ne, gospod Rop! O, Kacin že poskrbi za to, da ne boste spali … He-he, presedalo vam bo življenje skupaj s Kacinom, kakor tudi meni preseda življenje z vami. Le počakajte, stric Rop, le počakajte,« je razmišljal Kacin in začel oponašati SOVO. Te se je Rop bal kot hudič križa.

Naslednji zapis v novem romanu namesto Mojce in Tinke opisuje Majdo in Cveta. Žalujeta za Kacinom, ker sta prepričani, da je konec z njim, ker ga je Rop dobil v svoje kremplje. »Nikoli več ne bo igral na svoje zlate citre. In tudi prepeval ne bo več tistih lepih pesmi, ki jih je znal sto in sto,« se Kacina spominja Majda, Cveta pa: »Pa t'ko del'č je kamne lučov. In nikol' več mi ne bo reku Čenča Marenča.« Da se mu huda gori pri Ropu godi, sta razmišljali dekleti in tiho zaihteli. Ko bi mu le uspelo ubežati in spet srečo v našo vas vrniti? Sicer še ne vemo, kako se bo zgodba nadaljevala, pravega konca še ne poznamo, čeprav ga slutimo. Za to gospoda Van Dota pozivamo, naj dokonča novodobnega Kekca, torej Kacina.