Z zajtrkom v nov dan

Pogovor z Marjetko Hovnik - Keršmanc, dr. med., iz Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj o zdravju Gorenjcev.

Na leto v povprečju umre 1660 Gorenjcev. S podatki o umrljivosti ocenjujete najhujše bolezni, zaradi katerih ljudje umirajo. Kaj ugotavljate?

»Poglavitni vzroki za umrljivost so primerljivi s podatki v ostalih razvitih deželah. Na prvem mestu so bolezni srca in ožilja, saj jih približno 40 odstotkov umre zaradi teh bolezni. 30 odstotkov ljudi umre zaradi raka, 7 odstotkov pa zaradi poškodb, zastrupitev in bolezni dihal. V splošnem pa umrljivost pada, tako na Gorenjskem, v Sloveniji kot v Evropski uniji.«

Ali je manjša umrljivost posledica večje skrbi za zdravje?

»Lahko je razlog tudi ta, čeprav preventivni programi kažejo učinke šele na daljši rok. Ta podatek gre predvsem pripisati diagnostiki ter napredku in razvoju medicinske stroke.«

Življenjski slog je dejavnik, ki pomembno vpliva na zdravje ljudi. Prehrana odraslih prebivalcev Gorenjske še vedno odstopa od priporočil zdravega prehranjevanja. Kje največ grešimo? In seveda, kaj svetujete?

»Izvedli smo dve raziskavi (leta 2001, 2004) o vedenjskem slogu prebivalcev. Ugotovili smo premike k bolj zdravemu načinu prehranjevanja. Predvsem je šlo za spremembe uporabe kakovostnejših maščob pri pripravi hrane, povečalo se je število dnevno zaužitih obrokov. Še vedno pa preveč odraslih prebivalcev posega po polnomastnem mleku (za otroke do drugega leta se priporoča izključno polnomastno mleko, od drugega leta do vstopa v šolo prehod na posneto mleko, medtem ko se za otroke, ko že hodijo v šolo in za odrasle priporoča mleko le z 1,6 odstotka maščobe ). Prepogosto uživamo rdeče meso, ki naj bi bilo le nekajkrat na mesec na jedilniku, prepogosto posegamo po ocvrtih jedeh, sladkih brezalkoholnih pijačah in še vedno si preveč ljudi dosoljuje že pripravljeno hrano na mizi. Premalo ljudi pa uživa polnozrnate žitne izdelke, sadje, zelenjavo in ribe. Ribe naj bi bile na jedilniku vsaj enkrat na teden. Premalokrat tudi zajtrkujemo.«

Slabe prehranjevalne navade in premalo gibanja vodijo v prekomerno telesno težo. Koliko odraslih Gorenjcev je predebelih?

»O prekomerni telesni teži govorimo, ko imajo ljudje indeks telesne mase več kot 25. Podatki iz registra odraslih oseb (moški od 35. do 65. leta, ženske od 40. do 70. leta), ogroženih zaradi srčno žilnih obolenj, kažejo, da ima kar 71 odstotkov Gorenjcev v tej starosti prekomerno telesno težo (povprečje za Slovenijo je 74 odstotkov). O debelosti govorimo, ko je indeks telesne mase več kot 30 in kar četrtina odraslih Gorenjcev, v starosti od 35. do 70. leta ima že kriterij za oznako debelosti.«

Starši so tisti, ki imajo ključno vlogo pri vplivu na razvoj zdravih navad pri svojem otroku. Kampanja »Današnji otroci - jutrišnji svet« prinaša sporočila, z upoštevanjem katerih bi lahko preprečili kar 43 odstotkov rakavih obolenj.

»Ta sporočila so okolje brez tobačnega dima, potem zdrav življenjski slog, kar pomeni redno telesno aktivnost, pet dni v tednu, vsakič po trideset minut vadbe. Ključno sporočilo je tudi zdrava uravnotežena prehrana, da si za obrok vzamemo čas, da opustimo škodljive razvade, kot je uživanje alkohola, in da poskušamo premagovati stres na zdrav način, z rekreacijo, in ne s poseganjem po cigareti in alkoholu. Na Gorenjskem je nekaj manj čezmernega pitja od slovenskega povprečja, po drugi strani pa je delež kadilcev med odraslimi celo višji kot v povprečju v Sloveniji.«

Kakšen je naravni prirastek v zadnjih letih na Gorenjskem, ali imate posebej podatek tudi za občino Kranj?

»Gorenjska je regija, v kateri število rojstev še vedno presega število smrti. To velja za Gorenjsko kot celoto, predvsem pa za Upravni enoti Kranj in Škofja Loka. Leta 2005 se je na Gorenjskem rodilo 326 otrok več kot je bilo smrti; naravni prirastek je bil 1,5 na 1000 prebivalcev. V občini Kranj je presegalo število rojstev število smrti za 96, naravni prirastek je bil 1,3 na 1000 prebivalcev. Žal pa je trend upadanja rojstev prisoten tudi na našem območju.«