Skoraj polovica osmošolcev že pijanih

Besedilo: Suzana P. Kovačič
sobota, 14. april 2007 / 06:00

Pogovor z Denisom Lešem o študentskem projektu "Moja odločitev", s katerim naj bi mladim pomagali k odločnemu NE pitju alkohola.

Poraba alkohola v Sloveniji na prebivalca je najvišja med državami Evropske skupnosti. V povprečju vsak državljan, starejši od 15 let, v enem letu popije 103 litre piva, 41,5 litra vina in 1 liter žganih pijač. Skoraj polovica osmošolcev je že bila pijana. Petnajst odstotkov dijakov prvih letnikov srednjih šol je pijanih vsaj enkrat mesečno. Pri otrocih, ki začnejo piti alkohol pred 15. letom starosti, se štirikrat pogosteje razvije odvisnost od alkohola kot pri osebah, ki so začele piti po 20. letu starosti. Takšni so lanski rezultati republiškega projekta Sporočilo v steklenici. Nadaljevanje tega projekta je »Moja odločitev«, ki ga izvaja skupina študentov četrtega letnika Fakultete za socialno delo Ljubljana, med njimi je tudi Kranjčan Denis Leš, s katerim smo se pogovarjali. Namen projekta je ozaveščanje osnovnošolcev o posledicah alkoholizma ter jih usmerjati v postavljanje meja ter jih naučiti reči »ne« alkoholu. Študentje so, s soglasjem staršev in šole, pripravili šest delavnic za šestošolce in predavanja za starše na Osnovni šoli Matija Čopa v Kranju.

Zakaj ste v projekt vključili ravno šestošolce?

»O tem smo se posvetovali s profesorjema na Fakulteti za socialno delo, zakoncema Ksenijo in Jožetom Ramovšem, ki že dolga leta raziskujeta alkoholizem. Kot uspešno se je pokazalo izvajanje preventive z generacijami na prehodih in sicer pred puberteto, na prehodu v srednjo šolo itd. Mi smo se odločili za šestošolce, ki so v povprečju stari enajst let in so na prehodu v puberteto. Razmišljali smo tudi o tem, katero šolo bi povabili k sodelovanju, na koncu je padla odločitev, naj bo to šola, s katero je kdo od nas študentov v preteklosti že imel stik. (Na OŠ Matija Čopa Kranj sem preživel svoja osnovnošolska leta.)«

S kakšnimi metodami ste učence na delavnicah prepričevali, da je pitje alkohola škodljivo?

»Najprej moram povedati, da smo k sodelovanju povabili tudi njihove starše in jih prosili, naj se o tej temi pogovarjajo tudi doma. Starši pa so sami izrazili željo, naj jim pripravimo predavanje, na katerem jim bodo strokovnjaki svetovali, kako naj se odzovejo, če se (ko se) njihov otrok prvič napije. Posredno pa so v delo vključeni učitelji in preko medijev tudi lokalna skupnost. Le s sodelovanjem otrok, učiteljev, staršev in stroke bomo lahko uspešno začeli s preventivo, ki je dolgoročen projekt. Naše delavnice ne temeljijo samo na besedi »alkohol«, ampak na gradnji samopodobe, tudi skozi igro (učenci so si npr. podajali kocko, na katero so napisali svoje dobre lastnosti in so jih potem tudi predstavili). Enajstletni otroci imajo danes ogromno znanja, tudi o posledicah pitja alkohola, morajo pa si okrepiti pozitivne navade sproščanja, učiti socialne veščine in razvijati dobre odnose, kar je lahko pomemben varovalni dejavnik.»

Katere asociacije mladi dobijo na besedo alkohol? Koliko na vinjenost vpliva družba, v smislu »frajer si, če si upaš«?

»Vedo, da je škodljiv, da lahko zaradi njega postaneš zasvojen. Nekdo je rekel, da mladi začnejo piti, ker posnemajo svoje starše. Pogosto omenjajo tudi radovednost in zabave, na katerih, čeprav odkloniš alkohol, ti ga drugi vsilijo. Delavnice so zasnovane na način, kako reči ne, kar smo vadili skozi igro vlog.«

Kako nizka samopodoba vpliva na to, da mladi posežejo po alkoholu?

»Ugotavljamo, da mladim zmanjkuje zdravega navdušenja nad nečem! Fantje se sicer pogosto identificirajo s športniki, radi imajo šport. Deklice v zadnjih razredih devetletke pa že rade zahajajo v lokale. Pomembno je pri samopodobi iskati pozitivne lastnosti pri sebi, jih torej odkriti, vaditi in krepiti ter se ob tem tudi na zdrav način veseliti!«

Kakšen način pogovora naj uberejo starši? Vemo, da zgolj prepoved pogosto pade na neplodna tla.

»Moje osebno mnenje je, da se je namesto prepovedi treba raje pogovarjati na odprt način in prisluhniti drug drugemu, si ne zatiskati oči, da problema ni. Zelo pomembno je, da alkohola ne mistificiramo, ampak spregovorimo jasno in konkretno. Raziskave pa kažejo, da je zelo zaželeno sodelovanje med mladimi, ko na primer študentje povemo šestošolcem, kakšne so naše izkušnje, ki pa morajo vsebovati jasno stališče, zakaj smo rekli alkoholu ne.«

Življenje brez alkohola je zelo prijetno, kajne?

»Navezal bi se kar na ime našega projekta Moja odločitev. Vsak otrok se ima pravico sam odločiti, ali bo posegel po alkoholu ali ne. In če se bo odločil za NE, so tudi vsi ostali dolžni spoštovati njegovo odločitev!«

Več podatkov o projektu dobite na spletnih straneh: www.student-info.net/fsd/ ali http://www.fsd.si/