Mladi so kot žogica

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Zanimivosti / torek, 10. april 2007 / 06:00

Mladi duhovnik Klemen Svetelj iz Šenčurja študira mladinsko pastoralo na salezijanski univerzi v Rimu.

Med štirimi slovenskimi duhovniki, ki so na magistrskem ali doktorskem študiju na rimskih katoliških univerzah in prebivajo v slovenskem zavodu Slovenik na Via Appia Nuova 884, sta tudi dva Gorenjca: Franci Mihelčič iz Radovljice in Klemen Svetelj iz Šenčurja. S Klemenom (njegov brat Tone, jezuit, opravlja doktorski študij v Ameriki), sva se pogovarjala konec marca v lepo urejenem zavodu Slovenik, ki je pred 36 leti začel delovati v sedanji hiši. Prvi in dolgoletni rektor Slovenika je bil Maksimilijan Jezernik, ki še vedno prebiva v njem, rektorsko vlogo pa je za njim pred šestimi leti prevzel Joško Pirc.

»Ljubljanski nadškof Alojz Uran me je pred poldrugim letom poklical na pogovor in mi ponudil nadaljevanje študija v Rimu. Po katerih merilih sem bil izbran, ne vem. Če bi bil študijski uspeh edino merilo, bi bilo kar nekaj še boljših od mene. Na prvem pogovoru sem mu povedal, da me področje, ki mi ga je predlagal, ne veseli. Če bi lahko sam izbiral, bi izbral delo z mladimi, mladinsko pastoralo. Mojo odločitev je spoštoval. Sedaj sem v četrtem semestru magistrskega študija na salezijanski univerzi v Rimu, čeprav nisem član njihovega reda. So pa salezijanci v katoliški Cerkvi vodilni red pri vzgoji mladih,« je povedal Klemen Svetelj.

Kaj je značilnost današnje mladine? Ali res lahko o njej govorimo samo slabo? Je današnja mladina res generacija brez ciljev?

»Zanima me, kako slediti mladim, kako jim priti blizu, kako živijo, kakšne so njihove potrebe in značilnosti in kako jim kot duhovnik lahko pomagam,« je na moja vprašanja o značilnostih današnje mladine odgovoril Klemen Svetelj. »Mladi niso brez vrednot, vendar izbirajo drugačne, kot so veljale pred desetimi, petnajstimi leti. Marsikaj lepega in pozitivnega je mogoče najti v njih, čeprav so bolj individualne, izbrane po načelu kratkoročnih ali srednjeročnih koristi in ne lepote. Vendar tudi to ni vedno negativno. Mladi so dovzetni za družbene probleme, za krivičnost. Nanje vplivajo gospodarske in socialne razmere v družbi, tudi politične spremembe. Zelo težko se odločajo in kot nomadi hodijo od ene točke k drugi in iščejo. Zato tudi težko sprejemajo dokončne odločitve o zakonu, o šolanju in drugih stvareh. Manjka jim zanesljivih opornih točk. Te so lahko prijatelji, ustanove, tudi Cerkev, čeprav so institucije danes v krizi, družina. Čeprav se borijo proti avtoritetam, jih hkrati potrebujejo, saj so zagotovilo za njihovo osebno rast. So kot žogica, ki pride in gre in na katere let vpliva vsaka ovira.«