Na Krasu se je s kolesom prijetno izgubiti

Kras in Vipavska dolina: "Osmice" - razigrana plat primorskih dobrot

Morda bi lahko zapisali, da je Dioniz podaril Slovencem osmice, da na enem mestu združijo prijateljstvo ter užitke jedi in vina s cenovno ugodnostjo.

Za prevoz priporočamo ... Kolesarjenje V zaledju Tržaškega zaliva se razprostira prostrana planota, na kateri so se v apnencih razvili številni kraški pojavi in ponesli ime in slavo Krasa po svetu. Ohranjenost krajine, pisano rastlinstvo, številne jame, brezna in drugi kraški pojavi, samosvoja arhitektura, rdeče obarvana prst in značilna vina. Prijetno kolesarjenje po rahlo valovitem planotastem svetu lahko popestrimo s težjimi vzponi na vrhove na obrobju planote. Zaradi blage klime nedaleč od morja je kolesarjenje možno v vseh letnih časih, najlepše pa je spomladi in jeseni. Na svoj račun bodo prišli predvsem kolesarji, ki si želijo varne in krajinsko pestre vožnje zunaj prometnih cest in jih ne moti, da z asfalta zapeljejo na makadamsko cesto in kolovoz. Ob podpori programa Evropske unije je nastala gosta mreža kolesarskih poti v skupni dolžini dobrih 360 km. S kombiniranjem poti lahko sestavimo različno dolge in zahtevne izlete, od kratkih družinskih do napornih gorsko-kolesarskih. Lahko se zapeljemo na katerega od razglednih vrhov na robu planote, lahko sledimo trasi opuščene železnice, zgrajene že v prejšnjem stoletju, lahko občudujemo konje lipicance ali si ogledamo najstarejšo turistično jamo na svetu, lahko se odpravimo v znamenite slepe doline ali pod strme stene kraškega roba, lahko se potikamo po prijaznih kraških vaseh ali pa samo uživamo na mirnih poteh, ujetih med dolge kamnite zidove. Poti se navezujejo na železnico, na izhodiščih so parkirišča z informacijskimi tablami, na najbolj značilnih točkah pa so urejena počivališča. Oštevilčene poti so na razpotjih enotno označene s kovinskimi znaki.

Seveda bi, če ne bi že dekret avstrijskega cesarja Jožefa II. iz leta 1784 vinogradnikom dovoljeval osemdnevni rok za točenje vina. Vinotoč, v katerem je kmet prodajal svoje vino brez davka, je dobil ime osmica. Da bi označili osmico, so uporabili šop bršljana, imenovan »fraska«, ki so ga pritrdili na vhodna vrata. Osmico je vinogradnik priredil na svojem domu v prostoru, kjer je imel vino shranjeno: v kleti ali na borjaču. V zadnjem času se je uveljavilo pravilo, da lahko ena klet organizira osmico največkrat dvakrat na leto po deset dni in sicer, dokler ima lastno pijačo in hrano.

Do današnjih dni se je ponudba na osmicah precej razširila, saj poleg vina, med katerim prednjačijo slovenske vrste, kraški teran, malvazija in vitovska grganja, dobite še doma stisnjen jabolčni sok, od hrane pa prevladujejo predvsem suhomesnati izdelki, na primer pršut, kraške salame, suhe klobase, kraška panceta in ošokolo - sušen izdelek iz vratovine ali prednjih nog prašiča. Najedli se boste tudi domačega sira, pripravljenega z olivnim oljem in česnom, kuhanih klobas z zeljem in repo, kraška posebnost pa so tudi kožarice, to so klobase, ki poleg mesa vsebujejo tudi kožo s prašičjega hrbta. V jesenskih dneh lahko pokusite tudi joto, značilna osmičarska jed pa je tudi prata z zeljem ali repo. Gre za pečenko ali kotlet brez kosti, ki se odlično poda h kislemu zelju ali repi. Manjkali ne bodo doma pečen kruh in tipične sladice, skuhani štruklji.

Primernost: včasih so v osmico zahajali le vaščani iz bližnje okolice, ob koncih tednov meščani, zelo redko pa ženske. A sčasoma so dobrote s kraških in vipavskih domačij ''širile'' krog svojih obiskovalcev in danes so zelo priljubljene tudi med mladimi ter družinami z otroki.

Odpiralni čas: največ osmic na Krasu je odprtih marca, aprila ter novembra in decembra. Aprila in maja, v času prvomajskih praznikov je tako odprtih pet osmic.

Znanje in oprema: za vse, ki imajo dovolj življenjske modrosti, da znajo uživati v dobrih stvareh in družbi prijateljev. Obvezna oprema je lačen želodec dobrot ter z nepotrebnimi skrbmi neobremenjene misli.

Več informacij o aktualnih odprtih osmicah in še čem najdete na spletnem portalu http://www.osmice.info/ ali v Mladinskem hotelu Pliskovica (tel.: 05/764 02 50) ali TIC Štanjel (05 769 00 56) ali e-pošta: tic.stanjel@komen.si).

Več informacij: Mladinski hotel Pliskovica (tel.: 05/764 02 50, e-pošta: mailto:%20info@hostelkras.com

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / četrtek, 10. julij 2014 / 12:42

Poudarjajo oživitev gospodarstva

Kandidati Državljanske liste na čelu s predsednikom Bojanom Starmanom na Gorenjskem

Objavljeno na isti dan


Naklo / sreda, 10. julij 2013 / 12:22

Spoznavali so raznoliki živalski svet

Naklo - Najstarejša skupina vrtca Rožle v Naklem je med šolskim letom sodelovala v več projektih, najbolj pa jim je bil všeč projekt o živalih. Spoznavali so živalski svet in se naučili ži...

Preddvor / sreda, 10. julij 2013 / 12:20

Družijo se Josipinke

Preddvor - Medgeneracijsko društvo Z roko v roki deluje tudi v občini Preddvor. Skupina starostnic po imenu Josipinke se sestaja ob četrtkih v knjižnici v Preddvoru. Malce bomo poklepetali...

Jesenice / sreda, 10. julij 2013 / 12:18

Nova strokovna direktorica v jeseniški bolnišnici

Jesenice - Svet zavoda Splošne bolnišnice Jesenice je za strokovno direktorico bolnišnice imenoval Karmen Janša. Štiriletni mandat je nastopila 1. julija. Janševa je specialistka interne m...

Žirovnica / sreda, 10. julij 2013 / 12:17

Pri Prešernovi hiši bodo obnovili nadstrešnici

Vrba - V Prešernovi rojstni hiši v Vrbi bodo ta mesec potekala manjša obnovitvena dela. Kot je pojasnila Maja Zupan, direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, ki je zakupnik hiše...

Rekreacija / sreda, 10. julij 2013 / 12:15

Še par dni do Zlate čipke

Vzpon iz Železnikov do vrha Soriške planine je postal pravi izziv.