Na Krasu se je s kolesom prijetno izgubiti

Kras in Vipavska dolina: "Osmice" - razigrana plat primorskih dobrot

Morda bi lahko zapisali, da je Dioniz podaril Slovencem osmice, da na enem mestu združijo prijateljstvo ter užitke jedi in vina s cenovno ugodnostjo.

Za prevoz priporočamo ... Kolesarjenje V zaledju Tržaškega zaliva se razprostira prostrana planota, na kateri so se v apnencih razvili številni kraški pojavi in ponesli ime in slavo Krasa po svetu. Ohranjenost krajine, pisano rastlinstvo, številne jame, brezna in drugi kraški pojavi, samosvoja arhitektura, rdeče obarvana prst in značilna vina. Prijetno kolesarjenje po rahlo valovitem planotastem svetu lahko popestrimo s težjimi vzponi na vrhove na obrobju planote. Zaradi blage klime nedaleč od morja je kolesarjenje možno v vseh letnih časih, najlepše pa je spomladi in jeseni. Na svoj račun bodo prišli predvsem kolesarji, ki si želijo varne in krajinsko pestre vožnje zunaj prometnih cest in jih ne moti, da z asfalta zapeljejo na makadamsko cesto in kolovoz. Ob podpori programa Evropske unije je nastala gosta mreža kolesarskih poti v skupni dolžini dobrih 360 km. S kombiniranjem poti lahko sestavimo različno dolge in zahtevne izlete, od kratkih družinskih do napornih gorsko-kolesarskih. Lahko se zapeljemo na katerega od razglednih vrhov na robu planote, lahko sledimo trasi opuščene železnice, zgrajene že v prejšnjem stoletju, lahko občudujemo konje lipicance ali si ogledamo najstarejšo turistično jamo na svetu, lahko se odpravimo v znamenite slepe doline ali pod strme stene kraškega roba, lahko se potikamo po prijaznih kraških vaseh ali pa samo uživamo na mirnih poteh, ujetih med dolge kamnite zidove. Poti se navezujejo na železnico, na izhodiščih so parkirišča z informacijskimi tablami, na najbolj značilnih točkah pa so urejena počivališča. Oštevilčene poti so na razpotjih enotno označene s kovinskimi znaki.

Seveda bi, če ne bi že dekret avstrijskega cesarja Jožefa II. iz leta 1784 vinogradnikom dovoljeval osemdnevni rok za točenje vina. Vinotoč, v katerem je kmet prodajal svoje vino brez davka, je dobil ime osmica. Da bi označili osmico, so uporabili šop bršljana, imenovan »fraska«, ki so ga pritrdili na vhodna vrata. Osmico je vinogradnik priredil na svojem domu v prostoru, kjer je imel vino shranjeno: v kleti ali na borjaču. V zadnjem času se je uveljavilo pravilo, da lahko ena klet organizira osmico največkrat dvakrat na leto po deset dni in sicer, dokler ima lastno pijačo in hrano.

Do današnjih dni se je ponudba na osmicah precej razširila, saj poleg vina, med katerim prednjačijo slovenske vrste, kraški teran, malvazija in vitovska grganja, dobite še doma stisnjen jabolčni sok, od hrane pa prevladujejo predvsem suhomesnati izdelki, na primer pršut, kraške salame, suhe klobase, kraška panceta in ošokolo - sušen izdelek iz vratovine ali prednjih nog prašiča. Najedli se boste tudi domačega sira, pripravljenega z olivnim oljem in česnom, kuhanih klobas z zeljem in repo, kraška posebnost pa so tudi kožarice, to so klobase, ki poleg mesa vsebujejo tudi kožo s prašičjega hrbta. V jesenskih dneh lahko pokusite tudi joto, značilna osmičarska jed pa je tudi prata z zeljem ali repo. Gre za pečenko ali kotlet brez kosti, ki se odlično poda h kislemu zelju ali repi. Manjkali ne bodo doma pečen kruh in tipične sladice, skuhani štruklji.

Primernost: včasih so v osmico zahajali le vaščani iz bližnje okolice, ob koncih tednov meščani, zelo redko pa ženske. A sčasoma so dobrote s kraških in vipavskih domačij ''širile'' krog svojih obiskovalcev in danes so zelo priljubljene tudi med mladimi ter družinami z otroki.

Odpiralni čas: največ osmic na Krasu je odprtih marca, aprila ter novembra in decembra. Aprila in maja, v času prvomajskih praznikov je tako odprtih pet osmic.

Znanje in oprema: za vse, ki imajo dovolj življenjske modrosti, da znajo uživati v dobrih stvareh in družbi prijateljev. Obvezna oprema je lačen želodec dobrot ter z nepotrebnimi skrbmi neobremenjene misli.

Več informacij o aktualnih odprtih osmicah in še čem najdete na spletnem portalu http://www.osmice.info/ ali v Mladinskem hotelu Pliskovica (tel.: 05/764 02 50) ali TIC Štanjel (05 769 00 56) ali e-pošta: tic.stanjel@komen.si).

Več informacij: Mladinski hotel Pliskovica (tel.: 05/764 02 50, e-pošta: mailto:%20info@hostelkras.com

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 27. junij 2007 / 07:00

Anketa: Podpirajo gradnjo hotela

V Železnikih se dogovarjajo o gradnji hotela. V tokratni anketi nas zanimalo mnenje občanov. Je hotel potreben ali ne?

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 18:03

V Martinj Vrhu, 32. del

Kaj je bilo s tistimi, ki jih je dosegla ognjena toča, nisem ugotavljal. Ob meni je jokala gospodinja in mati kopice otrok. Tudi oni so jokali, držeč se matere za krilo in roke. Očeta ni bilo doma....

Kranj / / 18:02

Aplikacija za ranljive skupine

Kranjski Center Korak za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo sodeluje pri razvoju aplikacije, ki bo odraslim z intelektualno oviro in osebam z omenjeno poškodbo omogočila lažjo komunikacijo in podp...

Kultura / / 17:56

Z razstavo so priklicali zimo

Člani Foto kluba Anton Ažbe so prejšnji ponedeljek v Martinovi hiši v Škofji Loki pripravili zanimivo razstavo z naslovom Spomini na zimo, z njo pa so se spomnili minulih zim in »priklicali« letošnjo.

Zanimivosti / / 17:54

Dajanje napitnine s kartico

»Plačevanja s kartico je vedno več. V času pred epidemijo je bilo v našem lokalu s kartico izvedenih le okrog dvajset odstotkov plačil, zdaj gremo že proti štiridesetim odstotkom,« pravi kranjski gost...

Slovenija / / 17:53

Prihajajo zimske počitnice

Kljub temu da še ni minil mesec dni od začetka novoletnih počitnic, se slovenski šolarji že lahko veselijo prihajajočega zimskega oddiha, ki bo letos nastopil kar mesec dni prej.