Waldorfska šola ni za otroke bogatih staršev

Starši povsod po svetu deloma financirajo delovanje waldorfske šole, toda upošteva se socialno načelo.

V času, ko morajo otroci v šolo, se starši znajdejo pred pomembno življenjsko odločitvijo, saj odločitev o šoli opravijo v imenu svojih otrok. Dejavniki, ki so pri izbiri šole za starše odločilni, so: ali da neka šola otroku dovolj znanja in njegove sposobnosti razvije v tolikšni meri, da bo lahko uspešno živel. Pomembno pa je tudi, da šola otroku predstavlja okolje, v katerem se bo dobro počutil in v katerega se bo z veseljem vračal. Starši iz Ljubljane in okolice imajo od leta 1992 možnost svoje otroke vpisati v waldorfsko šolo. To možnost so starši iz Maribora in okolice dobili leta 2005, staršem iz Gorenjske pa se ta možnost prvič ponuja v prihajajočem šolskem letu. Prav tem, pa tudi drugim, pa se zagotovo poraja veliko vprašanj. Spodaj poskušamo odgovoriti le na nekatera.

Starši deloma financirajo delovanje waldorfskih šol. So potemtakem to šole za otroke bogatih staršev?

Waldorfske šole lahko obiskujejo otroci iz vseh socialnih plasti, toda starši povsod po svetu deloma financirajo delovanje waldorfske šole. Iz sredstev, ki jih prispevajo starši, se krijejo nadstandardne storitve (v prvem razredu se že učijo 2 tujih jezikov …) in material za delo pri pouku, poleg tega pa otroci dobijo v šoli tudi skoraj vse šolske potrebščine. Merila za višino prispevka določa finančna skupina, ki jo predstavljajo v glavnem starši. Tu se upošteva socialno načelo, kar preprečuje, da se kakšen otrok ne bi mogel vpisati v šolo zaradi prevelikih denarnih zahtev.

Kakšna je vloga religije v waldorfskih šolah?

Starše različnih verskih prepričanj skrbi, da se bo njihov otrok ob srečanju z »drugačnimi nauki od svojega« odtujil. Vendar se na waldorfski šoli ne poučuje nobena religija. V času od prvega do osmega razreda se otroci srečajo z velikimi mitologijami in religijami različnih ljudstev. Te vsebine so del rednega pouka in se kažejo predvsem v izboru zgodb, ki jih učitelj pripoveduje v posameznem starostnem obdobju. Tako se v prvem in drugem razredu otroci srečajo predvsem s pravljicami, v tretjem z basnimi in legendami in v četrtem z zgodbami Stare zaveze. Zgodbe iz nordijske kulture predstavljajo osrednjo tematiko v petem razredu, v šestem pa se otroci srečajo z epi iz Perzije in Indije ter egipčanskimi in grškimi miti. Rimljanom in razvoju islamske vere je namenjen sedmi razred, osmi in deveti pa vprašanjem, ki so prevevala dobo odkritij in današnji čas. Osebna vera, povezana s posameznikovo veroizpovedjo, je intimna odločitev posamezne družine. Vendar se krščanstvu, ker je značilno za naše okolje in za večji del Evrope namenja več pozornosti, ki pa se kaže predvsem v praznovanju praznikov. Ti prazniki so povezani z naravo, z letnimi časi: mihaelovo, martinovo, božič … V njih spoznava duhovno (ne versko) ozadje praznovanj.

Ali da waldorfska šola otrokom dovolj znanja?

Včasih se pojavi bojazen, da se bodo otroci iz waldorfskih šol težko prilagodili današnjemu življenju. Izkušnje in raziskovanje potrjujejo nasprotno. Na splošno ti otroci nimajo predsodkov in kažejo veliko zanimanja za svet in ljudi okoli sebe. Znajo zaznati probleme drugih in vidijo njihove potrebe, zato so bolj pripravljeni pomagati in prevzemati odgovornost. Raziskave kažejo, da nekdanje učence waldorfskih šol srečamo v vseh poklicih, največ na izobraževalnem in socialnem področju, v zdravstvu, umetnosti, jezikoslovju, novinarstvu, gledališču, pravu ... Za konec naj povemo, da se je v zadnjem času pokazalo tudi zanimanje in potreba po waldorfskem vrtcu na Gorenjskem. Starše pa gotovo zanima tudi možnost prevoza v waldorfsko šolo - glede tega lahko povemo, da poteka prizadevanje tudi na tem področju.