Strma pot do okna v svet

Kdaj bodo lahko tudi na podeželju uživali širokopasovni dostop do svetovnega spleta?

»V Krajevni skupnosti Lučine imamo komaj pet ali šest širokopasovnih priključkov do svetovnega spleta, dodatne niso možne. Vsi drugi imajo zgolj navadno telefonsko povezavo s 14 kb/s prenosa. Kdaj bo boljše?« se je ne eni od sej občinskega sveta občine Gorenja vas–Poljane spraševal svetnik Peter Dolenc. Kako nujna je danes elektronska povezava v svet kaže odgovor študenta Tomaža Freliha iz Martinj Vrha (občina Železniki): »Študenti težko delamo doma, podjetja interneta sploh ne morejo uporabljati. Večkrat je lažje z avtom v Ljubljano kot pa poslati elektronsko pošto.«

Pred dvema letoma je Razvojna agencija Sora v sklopu projekta DeBTech – vzpostavitev širokopasovnih podatkovnih omrežij kot ključni dejavnik zagotavljanja konkurenčnosti Koroške, Gorenjske in Podravske regije opravila anketo na škofjeloškem območju, v kateri so zajeli predvsem podeželje. Čeprav je bil vzorec anketiranih majhen, pa lahko ugotovimo, da ima kar 93 odstotkov prebivalcev na podeželju možnost dostopa do svetovnega spleta (od tega daleč največji delež predstavlja dostop prek analognega telefona), skoraj dve tretjini jih je nezadovoljnih s sedanjim dostopom in prenosom podatkov. Kar 85 odstotkov vprašanih bi obstoječo povezavo razširilo.

Anketiranci dostop do interneta največkrat uporabljajo za iskanje informacij in pregledovanje elektronske pošte, za prenos podatkov in, zanimivo, za bančno poslovanje in izmenjavo podatkov s partnerji, javno upravo, kupci. »Delo prek interneta je danes tudi na podeželju temelj za življenje, tako kot elektrika in voda. Če bi prebivalci še bolj poznali možnosti uporabe interneta, pa verjamem, da bi še bolj pritiskali na ponudnike in občine, da jim zagotovijo možnost boljšega dostopa,« razmišlja Tatjana Bogataj iz Razvojne agencije Sora. Konec lanskega leta so v Regionalni razvojni agenciji Gorenjske (BSC Kranj) končali projekt Pusemor, s katerim so v Lučinah opremili javno internetno točko. »Mi smo nabavili opremo, krajevna skupnost pa sedaj ureja prostor, kjer bo nastala javna internetna točka. Drži pa, da te ni možno priključiti na širokopasovno povezavo,« pravi Barbara Špehar BSC-ja.

Evropa bo financirala nekomercialni dostop

Njena kolegica Alenka Sluga iz iste agencije nam je pojasnila, da bo do konca maja objavljen razpis za sofinanciranje širokopasovnega dostopa do svetovnega spleta, ki bo z evropskim in državnim denarjem gradil nekomercialni del omrežja po vsej Sloveniji. »Na strani lokalne skupnosti je, da najprej pripravi načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Pripraviti mora tudi načrt gradnje drugih komunalnih vodov, kamor bi lahko priključili še vod za novo povezavo, pripraviti potek gradnje in predvideti zmogljivosti. Šele nato se lahko prijavijo na razpis, ki bo v teku do leta 2013,« pravi Slugova. Letos je za ta namen predvidenih sedem, v vsem obdobju pa približno 70 milijonov evrov. Pri sodelovanju na razpisu za sofinanciranje gradnje, upravljanja in vzdrževanja širokopasovnega omrežja je zelo pomembno ločevanje komercialnega in nekomercialnega dela omrežja. »Pod pojmom nekomercialni del razumemo gradnjo omrežja, kjer ga po stroškovni kalkulaciji sicer nikoli ne bi bilo. Dodatna zahteva pa je, da ponudnik po priključitvi uporabnikov ne bo ustvarjal dobička,« pojasnjuje Alenka Sluga. Po izgradnji bo moral zmagovalec razpisa nekomercialni del omrežja predati lokalni skupnosti, kljub temu pa ga bo lahko še naprej upravljal.