Med sosedi 32

Slovenska glasbena šola na Koroškem je pred 29 leti začela delovati v Pliberku na pobudo tamkajšnjih kulturnih zanesenjakov. Potem sta odgovornost za njeno delo prevzeli Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, zadnja leta pa jo vodi zasebno Društvo glasbena šola. Njena dejavnost se je hitro širila. Sedaj je z 19 oddelki v Bistrici na Zilji, na Ledincah, v Šentjakobu, v Šentjanžu, v Bilčovsu, v Kotmari vasi, v Svečah, v Borovljah, v Celovcu, v Šentprimožu, v Dobrli vasi, v Šmihelu, v Globasnici in v Pliberku in s 565 šolarji največja izobraževalna ustanova Slovencev na Koroškem. Razen tega je glasbena šola drugi največji slovenski delodajalec na Koroškem, pomemben tudi zato, ker so zaposleni v glasbeni šoli visoko izobraženi in strokovno usposobljeni ljudje. Petnajst je domačih, ki so glasbeno izobraževanje začeli v tej šoli in potem končali glasbene študije V Gradcu, na Dunaju ali v Salzburgu, triindvajset učiteljev pa prihaja enkrat tedensko iz Slovenije.

Te podatke je stresel iz rokava ravnatelj mag. Roman Verdel iz Borovelj, ki je ob vodenju šole tudi profesor glasbe in slovenščine na Slovenski gimnaziji v Celovcu, razen tega pa še zborovodja gimnazijskega zbora in zborov v Selah in domačih Borovljah, v katerih poje skupno na 130 pevk in pevcev. Koroški javnosti je poznan tudi kot pobudnik za ustanovitev dvojezičnega otroškega vrtca v Borovljah. Občinska oblast se ga je dolgo otepala in je moral skupaj z znanim boroveljskim zdravnikom dr. Hanzijem Wuttijem za začetek njegovega delovanja osebno jamčiti za posojilo. Danes ima vrtec listino Evropske unije za večjezičnost, saj v njem govorijo slovensko, nemško in angleško, samo nemški vrtec v Borovljah pa so morali zapreti. Zmogljivosti vrtca v hiši poleg cerkve so s 70 otroki do leta 2009 zasedene. Roman Verdel ima v prizadevanjih za slovensko stvar velikega vzornika, očeta Melhijorja, ki je dolgoletni predsednik boroveljskega slovenskega kulturnega društva.

Slovenska glasbena šola na Koroškem se že nekaj let, za sedaj še uspešno, bojujejo s pomanjkanje denarja. Pomagata ji Dunaj in Ljubljana, koroška deželna oblast pa ji daje drobtinice, čeprav bi jo morala financirati po enakih merilih kot nemško glasbeno šolo. Slednja dobi na učenca 1300 evrov, slovenska pa le 299 evrov, čeprav deluje po avstrijskih predpisih za glasbene šole, starši učencev kot avstrijski državljani pa plačujejo enake davke in so zato upravičeni do enakih pomoči kot nemško govoreči državljani. Neredno financiranje povzroča težave pri izplačevanju plač redno zaposlenim in pri zagotavljanju njihove socialne varnosti. Šola si pomaga z dolgovi in varčuje. Od leta 1998 dalje ne zaposluje novih učiteljev, čeprav bi bili zaradi velikega zanimanja za slovensko glasbeno šolo polno zaposleni. Šola je kakovostna in njeni učenci pobirajo prva mesta na koroških tekmovanjih. Letos so zmagali kar šestkrat, vendar je to večina medijev zamolčala. Tudi članki, ki jih napišejo sami, ostanejo najpogosteje neobjavljeni. »To je koroška stvarnost,« pravi Roman Verdel, ki upa, da bo prihodnje leto, ob 30-letnici delovanja šole, lahko bolj nasmejan.