Strokovnjak za sadno drevje

Besedilo: U. P.
sreda, 4. april 2007 / 06:00

Jože Mirtič iz Mojstrane je pravi mojster za gojenje sadnega drevja. S cepljenjem je dosegel, da mu na eni jablani uspeva kar 22 različnih sort.

Pomlad je čas, ko na svoj račun pridejo ljubitelji dela na vrtu. Med drugim je treba poskrbeti tudi za sadno drevje. Mnogi se spomladanskega obrezovanja lotevajo kar sami, spet drugi na pomoč pokličejo strokovnjake. Eden resnično pravih mojstrov za sadno drevje je Jože Mirtič iz Mojstrane. Že več kot trideset let se ukvarja z gojenjem sadnega drevja in to mu, sicer strojniku po izobrazbi, predstavlja enega najljubših hobijev. Sadni vrt Mirtičevih je zato nekaj posebnega. Čeprav zemlje okrog hiše ni prav veliko, pa imata gospod Jože in njegova soproga Sonja na vrtu zasajenih kar 36 različnih sadnih sadik – jablane, hruške, slive, češnje, marelice, poleg tega pa še ribez, maline in vinsko trto. Pa ne le to, gospod Jože je v letih potrpežljivega dela s cepljenjem dosegel, da mu na enem drevesu uspeva več različnih sort sadnega drevja. Tako je precepil različne sorte jablan, hrušk, sliv in češenj. Na hruškah in slivah ima tako do osem sort različnih sadežev, ki se razlikujejo po barvah, okusu, aromi in času zorenja. Rekorderka pa je jablana, na kateri ima gospod Jože kar 22 različnih sort jabolk. »To je zelo dobro, ker se med seboj oprašujejo, zorijo v različnih časovnih obdobjih in imajo različne odtenke in okuse,« poudarja gospod Jože, ki je znanje gojenja sadnega drevja razvil skorajda do popolnosti. Kot pravi, je to v resnici znanost, sam je v treh desetletjih naštudiral na desetine knjig, od sto let starih do najnovejših, ter preizkušal najrazličnejše načine obrezovanja. Mnogi ga prosijo za nasvete in pomoč pri obrezovanju, čeprav sam meni, da je največje veselje v tem, ko sam obrezuješ svoje drevje in spremljaš, kje si morda naredil napako in jo nato popraviš naslednje leto …

Najpogostejše napake pri sadnem drevju

Kot pravi sobesednik, mnogi drevje obrezujejo samo zato, da pač nekaj režejo. Premalo se poglobijo v literaturo, enostavno pogledajo, kako to dela sosed … »Režejo, da režejo, ne glede na to, kaj bo nastalo!« S tem pa lahko naredijo veliko škode, in to za tri leta naprej, kajti denimo jablana rodi na dvoletnem lesu. Narobe je tudi, da nekateri vsako leto pokličejo drugega »mojstra« na pomoč pri obrezovanju. »Vsakdo ima drugačno videnje in kdor obrezuje, mora vedeti, kaj dela, in drevo opazovati več let,« pravi. Gospod Jože predvsem poudarja, da z obrezovanjem ni treba hiteti. Zlasti če je sadni vrt manjši, z nekaj drevesi, je bolje počakati vsaj do konca marca, ko je konec zmrzali in slane. Posebej pri starem drevju naj bi obrezovali šele, ko to že malce ozeleni. Koščičasto sadje pa je sploh najbolje obrezati šele po obiranju, kajti takrat je drevo manj smolikavo.

Glede na sadno vrsto naj bi se odločili za vzgojno obliko drevesa. Pri nas je najboljša piramidna oblika z enakomerno razporejenimi vejami okoli debla. In kako se lotiti obrezovanja? »Vsako drevo si je treba najprej ogledati – kaj je treba obrezati, katere veje so odvečne, pregoste, navzkrižne … Potem se lotimo ene veje in jo obrežemo do konca, nato se lotimo naslednje …« Sobesednik tudi svetuje, da v primeru, da ima drevo dva vrha, slabšega odrežemo. Svetuje tudi uporabo cepilne smole ali goste oljne barve, s katero zamažemo rane na vejah in deblu, ki so večje od enega centimetra. Spomladansko obrezovanje pa je le eno v vrsti obrezovanj, gospod Jože poleti in jeseni odstranjuje vse pokončne poganjke oziroma bohotivke. V času rasti tudi skrbi za to, da vsak posamezni plod dobi dovolj prostora in svetlobe. Tako odstrani precej cvetnih nastavkov, kasneje, ko se že razvijejo mali sadežki v velikosti od lešnika do oreha, pa jih prav tako redči in pusti eno jabolko na vsakih deset centimetrov razdalje. Kot pravi, je zelo pomembno tudi, kako sadje obiramo. Ljudje včasih sadje oberejo prezgodaj, ugotavlja sogovornik, saj pozabljajo, da sadež v zadnjem tednu pridobi kar 25 odstotkov teže. »Sadeži se obirajo, ne trgajo. Jabolko je zrelo, ko ga primeš in se ob dotiku odčesne pri peclju …« Če sadež grobo odtrgamo, namreč lahko poškodujemo cvetne nastavke za naslednje leto.

In kakšno je mnenje gospoda Jožeta o škropljenju sadnega drevja? Čim manj, odgovarja. Sam spomladi poškropi z modro galico, da ne gnije, pozneje pa uši stiska kar z rokami oziroma ročno odstranjuje ušive vejice. Na drevje pa obesi tudi rumene samolepilne lističe, na katere se lepijo muhe, ki odlagajo jajčeca. »Neškropljeno jabolko izredno diši in bolje je, da je sadež pikast od škrlupa kot škropljen,« je prepričan sobesednik.

Glavna je ljubezen do drevja

Gospod Jože ves čas spremlja rast drevesa in kot pravi njegova žena gospa Sonja, je na vrtu vsak dan in opazuje vsako vejico posebej. Moraš imeti ljubezen do drevja, to je osnovno, dodaja. In ljubezen ter skrb drevo bogato poplača. Pri Mirtičevih vsako leto obirajo velikanske sadeže, njihove slive so denimo velike kot običajne hruške. Lani so jih razveselile tudi debele hruške, tri skupaj so tehtale kar kilogram. Gospod Jože svoje pridelke tudi fotografira in pripravil je že nekaj fotografskih razstav. Sadeži na njih so videti tako slastni, da bi človek kar zagrizel vanje …