Mara Kokalj, Julijana Rejc in Ivanka Pogačar

Ljudskim pesnicam še ni zmanjkalo navdiha

V Žirovnici je nekaj upokojenk, ki jim pisanje pesmi predstavlja veliko veselje.

Šele, ko si v pokoju imaš čas za ustvarjanje, pisanje pesmi, prelivanje misli na papir, so ugotavljale naše tri sogovornice Mara Kokalj, Ivanka Pogačar in Julijana Rejc. Pa niso edine v žirovniški občini, ki jim pisanje pesmi pomeni veliko veselje; zelo rade menda verze kujejo tudi Marija Lužnik, Angela Noč in Katarina Eisebith. Kakorkoli že, tokrat smo obiskali Maro, Ivanko in Julijano in zdi se, da pri nobeni od njih pesniški vrelec še ni usahnil. Prav nasprotno. Šele v jeseni življenja so našle zadosti časa za ustvarjanje, saj so jim pred desetletji vsakodnevne obveznosti to skoraj povsem onemogočale.

Mara je začela ustvarjati pred desetimi leti. »Velikokrat se zgodi, da ponoči ne morem spati in takrat ponavadi dobim navdih za pesem. Včasih si jih nisem zapisovala sproti in sem jih do jutra tako že pozabila, zdaj pa verze takoj prelijem na papir,« pripoveduje Mara. V pesmih se loteva zelo različnih tematik, pogosto pa se v njih odraža humor. Ivanka je pred leti izdala tri pesniške zbirke. Kot velika ljubiteljica hribov, ki se na izlete večkrat poda tudi s planinsko sekcijo društva upokojencev, je tako eno namenila planincem, v dveh pa je zbrala otroške pesmi. Na zalogi ima še okoli tisoč pesmi, del tega želi zbrati še v pesniški zbirki za odrasle. Kot je povedala, je občasno ustvarjala že v otroških letih, in sicer predvsem prozo. Bolj resno se je pisanju začela posvečati šele ob upokojitvi. »Včasih cel teden ne napišem ene pesmi, potem pa me naenkrat nekaj prešine, dobim navdih in v enem dnevu ustvarim tri. Zelo različno je,« pravi Ivanka, ki sicer zelo uživa ob prebiranju pesmi Franceta Prešerna, ki je bil po njenem zelo velik mojster za verze.

Pesmi Julijane Rejc so, kljub temu da ima kar 93 let, zelo »sveže«. Prvo je napisala pri desetih letih, in sicer ko je Miklavžu nastavila peharček. Večkrat se je lotila domovinske tematike, precej pesmi je posvetila domačim krajem, nekaj jih je spesnila tudi v čast znanim rojakom iz vasi pod Stolom. Najlažje piše ponoči in zjutraj v čisti tišini, še posebej pa jo pomirja in navdihuje dež. Vse tri »ljudske pesnice« imajo torej veliko pesmi, ki jih bodo morda nekoč izdale v skupni pesniški zbirki. Seveda je to ni tako preprosto, saj je to povezano s precejšnjimi stroški. Do tedaj jih bodo objavljale v zborniku Literarnega kluba upokojencev Slovenije. Rade se udeležujejo tudi literarnih srečanj; od časa do časa tudi same pripravijo manjši literarni večer in recitirajo pesmi. Povedale so še, da vedo tudi za druge upokojenke v Žirovnici, ki naj bi prav tako pisale čudovite pesmi. »Vabile smo jih med nas, vendar te povsem zmotno mislijo, da niso dovolj dobre.«

Muhasta gospa

 

Sreča je prav muhasta gospa,

da ne rečem prav ošabna,

saj čeprav jo jaz prijazno vabim,

naj le kdaj se oglasi,

pa mimo mene le strmi, kakor da me ni.

 

Mogoče se ji zdi,

da rož premalo mi cveti,

mogoče pa nekoč se le ustavi

in prijazno me pozdravi.

 

Mara Kokalj

 

 

Čuden dan

 

Kakšen dan se vsi obračajo od mene,

pred menoj zavijajo stran

in gredo raje drugam.

 

Nikomur nisem storila žalega,

vedno pozdravljam prijazno

in ne pogovarjam se ošabno.

 

Kako naj se rešim tega,

ne vem, kaj naj storim,

kako naj se spremenim?

 

Vsakega poslušam pozorno,

z njim sočustvujem

in ga v stiskah razumem.

 

Ko pa jim je lepo

se veselijo z drugimi

in prišepetavajo zaupnosti.

 

Vse sprejemam potrpežljivo,

ko mi nihče ne pove novosti

in mi natresajo same norosti.

 

Še osamljena vrana sredi polja

razločno vpije iz daljave:

prav, prav, prav ti je!

 

Ivanka Pogačar

 

 

Matija Čop

 

Izpod biserov gora

svetal spomin živi,

na velikega jezikoslovca

Matija Čopa.

 

Matija Čop miren, bister učenjak

misel prava – učenje,

učil jezikov,

se devetnajst.

 

Da dr. Prešeren je pesnil,

ga prijatelj Matija navduševal,

France: »Piši, piši

tebi dan pesniški je dar.«

 

Mislec z bistro glavo,

kaj vse bi nam še dal,

a žal Savski val

učenjaku odložil je pero.

 

Spominska soba Matije Čopa.

Podobe zanimive, stare –

zgodovinski spomin

kakor sonce sveti nanje.

 

Ne daleč od Žirovniške vasi

melodija valov reke Save

noč in dan

šumi, šumi …

 

Julijana Rejc

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / ponedeljek, 10. julij 2017 / 11:18

Rokerski praznik na Šentviški planoti

Na prehodu iz junija v julij se je na Šentviški planoti nad Tolminom odvil 13. festival Gora Rocka, ki velja za pravi rokerski praznik. Mirno in idilično okolje redko poseljene Šentviške planote so pr...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 14. maj 2009 / 07:00

Anketa: Vozniki naj plačajo

Na cestah je še vedno veliko vinjenih voznikov. Minister za zdravje zato predlaga, da bi vinjeni povzročitelji nesreč odškodninsko odgovarjali za vso nastalo škodo, tudi za zdravljenje. Kako pa bi mor...

Slovenija / četrtek, 14. maj 2009 / 07:00

Upokojenci bodo prejeli letni dodatek

Ljubljana – Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na četrtkovi seji sklenil, da bodo upokojenci skupaj z majskimi pokojninami prejeli tudi letni dodat...

Nasveti / četrtek, 14. maj 2009 / 07:00

Sorbeti

Prihaja čas, ko se nam veliko bolj priležejo osvežilne sadne sladice. Tokratnih receptov se bodo razveselili predvsem ljubitelji sladoleda, ki iščejo enako ali še bolj osvežujočo, vendar manj kaloričn...

Nasveti / četrtek, 14. maj 2009 / 07:00

Slovarček izrazov

Izrazi v računalništvu so navadnim smrtnikom pogosto nerazumljivi, kopica kratic pa dela ta svet še bolj nedostopen in nedojemljiv. Kljub temu da nekatere izraze, ne da bi vedeli, uporabljamo že skora...

Nasveti / četrtek, 14. maj 2009 / 07:00

S srčnico nad krvni tlak

Srčnica je rastlinica precej podobna koprivi s to razliko, da ne peče. Njene zdravilne moči so, kot nakazuje že ime, najbolj učinkovite pri težavah s srcem, zlasti pri povišanem krvnem tlaku in pospeš...