Zavod je že izdal odločbo

Vodja železnikarske krajevne enote zavoda za gozdove Boštjan Škrlep poziva lastnike gozdov, naj takoj začnejo s spravilom lesa po januarskem snegolomu.

Koliko škode je povzročil sneg?

»Sneg je v krajevni enoti polomil okrog deset tisoč kubičnih metrov drevja in poleg tega lažje poškodoval še precej drevja, ki pa ga ne bo treba posekati.«

Do kdaj imajo lastniki čas za spravilo?

»V zavodu za gozdove smo že izdali generalno odločbo o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del, po kateri je rok za dokončanje del 31. maj. Odločbo smo objavili na krajevno običajen način, lastnike, ki niso z območja občine, pa bomo o škodi v gozdu obvestili po telefonu.«

Bodo generalni odločbi sledile tudi posamične?

»Posamične odločbe bomo izdali v primerih, ko razmere na terenu narekujejo drugačen rok izvedbe. Za spravilo drevja na prisojnih legah, kjer je večja možnost za razmnožitev lubadarja, bo rok krajši, na osojnih legah, kjer sneg dolgo leži, bo lahko tudi daljši. Posamične odločbe bomo izdali tudi lastnikom, za katere že na podlagi preteklih izkušenj sklepamo, da dela verjetno ne bodo opravili v roku, pa tudi lastnikom, ki želijo delo oddati izvajalcem.«

Ali lastniki lahko začnejo z delom, ne da bi jim gozdar prej označil drevje za posek?

»Ker je drevje poškodovano po celotnem območju krajevne enote, količina pa je velika, ni možnosti, da bi revirni gozdarji vse drevje že prej označili za posek. Zato smo lastnikom na nedavnem sestanku na Češnjici svetovali, naj z deli v gozdu predvsem zaradi nevarnosti pretirane razmnožitve lubadarja začnejo takoj in potem obvestijo krajevno enoto zavoda o količini posekanega drevja. Pomembno je tudi, da po končani sečnji in spravilu veje in vrhače iglavcev razžagajo in zložijo v kupe.«

Ali lastniki lahko pričakujejo, da jim bo ob naravni nesreči višje stroške poseka in spravila lesa krila država?

»Možnosti so, vendar je to odvisno od države, ki pa odločitve o tem za zdaj še ni sprejela. Lastnikom smo svetovali, naj si za primer, če bo država subvencionirala sanacijo snegoloma, zapišejo poleg količine posekanega drevja še število opravljenih ur za gozdno higieno, torej za izdelavo tistih vrhačev, kjer posek dreves ni bil nujen.«