Gobe rastejo tudi pozimi (2)

Besedilo: Božo Malovrh
Kategorija: Nasveti / torek, 27. marec 2007 / 05:00

Že v prejšnji torkovi številki Gorenjskega glasa (št. 23) smo spoznali nekaj gob, ki rastejo pozimi, večinoma so neužitne. Tokrat nadaljujemo s predstavitvami manj poznanih zimskih gob.

1. Vitka lesenjača – (Xylaria hypoxylon)

Vitka lesenjača preseneti opazovalca zaradi svoje oblike. Včasih je podobna rogovom jelena lopatarja, drugič pa so njeni vršički ostro razvejani kot jelenovo rogovje. Našli jo bomo od novembra do maja na razpadajočem lesu listavcev. V višino meri največ 5 centimetrov. Vršički so v zimskem času poprhnjeni z belimi nespolnimi trosi, spodnji del gobe pa je črn. Goba je neužitna, saj je njena bela sredica povsem olesenela.

2. Mesnata želatinka – (Ascocoryne sarcoides)

Pozoren opazovalec narave bo v zimskem gozdu presenečen obstal ob štoru listavca, ki ga na odžaganem delu krasi zdrizasta goba vijoličaste barve. Pojavlja se že jeseni, v milih zimah pa vztraja vse do prve hujše zmrzali. Primerek mesnate želatinke na sliki ima obliko ogrlice z nanizanimi posameznimi biseri - trosnjaki. Meso je brez posebnega vonje in okusa, goba sama pa je neužitna vendar vredna pozornosti zaradi nenavadne oblike in barve.

3. Smrekova storževka – (Strobilurus esculentus)

Od marca do maja bomo našli smrekovo storževko na smrekovih storžih, ki so deloma ali v celoti zakopani v zemljo in prekriti z iglicami, listjem in vejicami. Goba je razmeroma majhna, saj rjavi klobučki le redko presežejo premer 3 centimetre. Tenak in votel bet je pri mladi gobi bel, kasneje pa porjavi. Trosovnica na spodnji strani klobuka je sestavljena iz različno dolgih lističev belkaste barve. Klobučki so užitni, vendar je meso žilavo in nekoliko grenko, zato jo je bolje pustiti na rastišču. Zanimivo pa je, da se jeseni na razpadajočih storžih pojavi druga podobna goba jesenska drobnotroska (Baeospora myosura), ki pa je zaradi obdobja rasti ne moremo zamenjati s smrekovo storževko.

4. Marčna polževka – (Hygrophorus marzuolus)

Najbolj vneti gobarji komaj čakajo, da skopni sneg v prisojnih mešanih gozdovih, v katerih prevladujeta smreka in bukev. Pozimi so ob sprehodih po gozdovih srečevali večinoma le neužitne gobe, zdaj pa je nastopil čas, ko se med mahom, listjem in smrekovimi iglicami končno spet pokažejo klobučki užitne marčne polževke (Hygrophorus marzuolus). V Sloveniji jo gobarji imenujejo tudi marčnica, marčna voščenka, podmahovka, sneženka, velikonočnica, kar pomeni, da je goba pri nas dobro poznana in razširjena. Pri iskanju nam bo v pomoč palica, s katero lahko brskamo med privzdignjenimi kupčki listja, pod katerimi se običajno skrivajo mladi klobučki te gobe. Dokler so prekriti z listjem ali iglicami, so svetlo sive in celo bele barve, kasneje pa močno posivijo. Če bomo imeli srečo, bomo našli primerke s premerom klobuka nad 10 cm. Ko gobo pogledamo še s spodnje strani, bomo opazili, da je trosovnica sestavljena iz lističev, ki so pri mladi gobi razmeroma gosti in skoraj beli, pri dozoreli gobi pa zelo redki in sivkasti ter tik pod kožico klobuka med seboj povezani s prečnimi žilicami. Ker v tem času ni podobnih strupenih gob, je možnost zastrupitve zelo majhna. Kljub temu pa velja opozorilo gobarjem: za uživanje nabirajte le zdrave gobe, očistite jih že v gozdu, polagajte jih v pletene košare in ne v plastične vrečke, dnevno pa jih naberite največ 2 kilograma.